Kmetijam na Škofjeloškem so razvojne agencije pomagale do skupnih programov dopolnilnih dejavnosti. Ena od rešitev: skupne blagovne znamke.

Medicinska sestra Silva Cigoj je skupaj z družino postala uspešna podjetnica na podeželju, ki zdaj svoje storitve pred interneta prodaja daleč po svetu.

Drugod celo 20 odstotkov ekokmetij, pri nas 1,5

Klavdija in Lado Černe s statusom kmetov vodita veliko in uspešno vrtnarijo, ki pa zahteva skrb 24 ur na dan.

Dario Kastelič z ekološko pridelavo zelenjave vztraja kljub malemu zaslužku in brez državne pomoči.

Na vsaki kmetiji je mogoče ustvariti tržno ponudbo, ki izhaja iz potencialov kmetije in kmečke tradicije.

Podeželje prav ta trenutek potrebuje nove vizije. Naj se tudi na podeželju zgodi informacijska družba oziroma družba znanja.

Slovenija nima dovolj idej in programov, da bi »pobrala« ves denar, ki ga iz EU ponuja program Sapard.

Roman Oblak z Žirovskega vrha Sv. Urbana v Poljanski dolini izdeluje iz lesa enkratne stvaritve, s katerimi preživlja sebe in družino.

S skorajšnjim slovenskim članstvom v EU se slovenskim podjetjem odpirajo nove možnosti za poslovne stike z Japonsko prek evropskih ustanov, kot je Evropsko-japonski center za industrijsko sodelovanje.

Ali obstajajo naravni zakoni, ki veljajo tudi v poslih in na katere bi se lahko oprli v praksi? Richard Koch vleče vzporednice med naravo in vašo podjetniško izkukšnjo. Trg v naprej ne pozna »boljših«.

Imeti enega samega, zvestega kupca je za podjetje boljše kot pridobiti poln avtobus enkratnih strank, ki pridejo, kupijo in se ne vrnejo več. Ohranjanje stalnih strank naj bo zato vaša osrednja poslovna strategija.

Sama oblika prostora še ni zagotovilo za uspešno kreacijo ambienta. S pravim opremljanjem lahko celo »dolg hodnik« spremenimo v zelo uporaben in privlačen delovni prostor.

Projekt, ki ga posnemajo že v petih drugih območjih oziroma 57 občinah, ponuja nove turistične možnosti in podjetniške priložnosti.

Ministrstvo za gospodarstvo letos prvič sofinancira projekte razvoja tehnoloških mrež na področjih, za katera sodi, da pomenijo konkurenčno prednost Slovenije.

Zdajšnji sistem dajatev je naravnost ponižujoč za samostojnega podjetnika z nizkim prometom. Posebej prizadeti so mikropodjetniki iz manj razvitih regij.

Tudi slovenska raziskava je potrdila prejšnje ugotovitve, da denar podjetnikom ni glavni motiv.

Denar ni vse - zlasti za tiste, ki si upajo biti drugačni, izvirni in igrivi. Seveda govorimo o opremi, ki je improvizirana, začasna in ne sodi med tisto, ki ji čas ne more do živega.

Na vsaki kmetiji je mogoče ustvariti tržno ponudbo, ki izhaja iz potencialov kmetije in kmečke tradicije.

Podeželje prav ta trenutek potrebuje nove vizije. Naj se tudi na podeželju zgodi informacijska družba oziroma družba znanja.

Slovenija nima dovolj idej in programov, da bi »pobrala« ves denar, ki ga iz EU ponuja program Sapard.

Roman Oblak z Žirovskega vrha Sv. Urbana v Poljanski dolini izdeluje iz lesa enkratne stvaritve, s katerimi preživlja sebe in družino.

Kmetijam na Škofjeloškem so razvojne agencije pomagale do skupnih programov dopolnilnih dejavnosti. Ena od rešitev: skupne blagovne znamke.

Medicinska sestra Silva Cigoj je skupaj z družino postala uspešna podjetnica na podeželju, ki zdaj svoje storitve pred interneta prodaja daleč po svetu.

Drugod celo 20 odstotkov ekokmetij, pri nas 1,5

Klavdija in Lado Černe s statusom kmetov vodita veliko in uspešno vrtnarijo, ki pa zahteva skrb 24 ur na dan.

Dario Kastelič z ekološko pridelavo zelenjave vztraja kljub malemu zaslužku in brez državne pomoči.