Zelenjadarstvo z ljubeznijo

Dario Kastelič iz Malije nad Izolo se ukvarja s pridelovanjem zelenjave že 18 let. Kot okoljevarstvenik je bil eden od pionirjev ekološke pridelave zelenjave pri nas in ustanovni član združenja ekoloških kmetijstev. Na treh hektarjih zemlje prideluje skoraj vso zelenjavo, sadje, žitarice, krmo za živali, rože, zelišča in oljke. Njegove pridelke nadzoruje kontrolna služba pristojnega zavoda iz Maribora. 

Kupci so zahtevnejši 

Pravi, da letno pridela pet ton zelenjave in sadja. »Prodajam na ekološki tržnici na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. Povpraševanje je veliko, cene višje kot pri običajnih pridelkih, so pa kupci zahtevnejši. Mnogi ne razumejo, da včasih določene zelenjave ni. Če je ne moreš pridelati po naravni poti, je pač ni. Letos mi je na primer 80 odstotkov zimske zelenjave pobrala februarska zmrzal s snegom. Spomladi smo imeli sušo in je bil pridelek spet občutno manjši. In kupci tega ne razumejo. Če nisi vedno na tržnici, te enostavno pozabijo,« pojasnjuje posebnosti ekološkega kmetovanja Dario Kastelič.  

Kot pravi so njegovi najpomembnejši kupci Ljubljančani. Manjše količine zelenjave in sadja proda tudi na domu v Maliji, nekaterim kupcem pa blago pošlje v druge kraje kar z avtobusom. Na Obali bi prodajal, če bi imeli ekološko tržnico, vendar vsi čakajo, da jo bo nekdo organiziral.  

 

Delo po zgledu prednikov 

Po Kasteličevih izkušnjah ekološko kmetovanje na treh hektarjih površin ne zagotavlja velikega zaslužka. »Če bi uporabljal nove tehnologije in sredstva, ki pospešujejo rast rastlin, bi morda živel boljše. Jaz pa ljubim zemljo, delam z ljubeznijo, ne samo zaradi denarja. Zemljo obdelujem ročno in želim delati, kot so naši predniki pred dvesto leti.« Boji se, da bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo položaj še težji. »Vendar bom vztrajal, kljub suši in vsemu drugemu. Če nisi trden, potem nisi pravi borec.«  

 

Na pomoč države in subvencije ekološkim kmetom ne računa več. »Leta 2000 sem izpolnil obrazec in dobil subvencijo. Naslednje leto je bilo treba izpolniti že več obrazcev. Tretje leto pa so mi poslali tako kopico papirjev, da sem jih poslal kar nazaj,« pojasnjuje.