|
|
Spodbujanje razvoja tehnoloških mrežMinistrstvo za gospodarstvo letos prvič sofinancira projekte razvoja tehnoloških mrež na področjih, za katera sodi, da pomenijo konkurenčno prednost Slovenije.Tehnološke mreže so skupine partnersko povezanih podjetij in drugih institucij. Njihov »izdelek« so predvsem novo znanje in nove tehnologije, ki so osnova nadaljnji uporabi v gospodarstvu. Za razliko od grozdov, ki so v Sloveniji precej ozko produktno usmerjene skupine podjetji in krepijo konkurenčno sposobnost le posameznih podjetji, naj bi mreže krepile konkurenčno sposobnost celotnega gospodarstva. Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom. Ministrstvo za gospodarstvo letos prvič sofinancira projekte razvoja tehnoloških mrež na področjih biotehnologije in farmacije, informacijsko-komunikacijske tehnologije, novih materialov ter ekologije in tehnologije vodenja procesov. To so področja, ki pomenijo konkurenčno prednost Slovenije in jih naše gospodarstvo potrebuje.
Za vsako od navedenih področji je ministrstvo izbralo po en projekt. Med vsa štiri področja so razdelili 127,5 milijonov tolarjev. Področja je ministrstvo vnaprej določilo (drugače kot pri grozdih, kjer ni vnaprej določenih področij) v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja v Ljubljani, na podlagi raziskave potreb v gospodarstvu, v katero je bilo vključenih 30 institucij znanja in 50 podjetji. Po sodbi ministrstva z njimi lahko dosegamo visoko dodano vrednost. Letos razdeljena sredstva so namenjena enoletni pripravi strategije za prihodnji štiriletni razvoj mreže (2004-2008), pri čemer ministrstvo subvencionira 75 odstotkov upravičenih stroškov projekta (razvojno-raziskovalna dejavnost), drugo pa morajo zagotoviti člani mrež sami. Cilj razvoja tehnoloških mrež Glavni namen spodbujanja razvoja mrež je spodbuditi sodelovanje najširšega kroga nosilcev znanja, razvijalcev in uporabnikov tehnologij ter ponudnikov storitev. Tako bi se podjetja in nosilci znanja, ki so na nekem področju strokovnjaki, med seboj povezala, ne glede na morebitno konkurenčnost na trgu. Ministrstvo želi torej združiti najpomembnejše akterje na določenem področju, čeprav so si ti sicer na trgu konkurenti (na primer Lek in Krka v mreži biotehnologije in farmacije). Ustanavljanje tehnoloških mrež je partnerski projekt, ki rabi tako ministrstvu za oblikovanje prihodnje politike kot tudi podjetjem za prihodnje poslovno načrtovanje. Z njim želi Ministrstvo za gospodarstvo poiskati načine, kako čim več raziskovalne dejavnosti podpreti že na razvojno-raziskovalnih inštitutih univerz.. Pričakovano majhen odziv na razpis Kot pravijo v ministrstvu, je bil (majhen) odziv na razpis pričakovan, saj so bili že prej v stiku s snovalci posameznih mrež in so že vnaprej vedeli, da vlog ne bo veliko. Dobili so sicer pet vlog, za vsako področje eno, le za področje novih materialov in ekologije dve. To pa zato, ker je imelo to področje nejasno razpisane pogoje. Izbrali so le enega prijavitelja, a pričakujejo, da se bodo tudi podjetja z izločenimi vlogami kmalu povezala z obstoječimi mrežami.
Izhodišča strategije ministrstva Kot pravi Mateja Dermastja, državna podsekretarka v Ministrstvu za gospodarstvo, so veliko prispevala tudi dosedanja spoznanja o razvoju grozdov, pri čemer so ugotovili, da skupinska vlaganja v razvoj bolj zavezujejo k dejanski uresničitvi izdelka oziroma zamisli, kot če to narekuje kakšna ustanova. Pri grozdih se je to izkazalo za uspešen prijem in prepričana je, da bo podobno pri mrežah. Načrti Do konca septembra mora biti dokončana strategija, takrat se bodo tudi lahko odločali o prihodnjih strategijah razvoja mrež. Strategije bodo pomagale odkriti dejanske potrebe gospodarstva in s tem pomagale ministrstvu pri določitvi čim smotrnejše uporabe denarja za naprej. Priložnosti za nova mala podjetja Pričakujejo veliko priložnosti za odcepljena (spin off) podjetja, manjša podjetja ali študente, ki se bodo morda odločili za ustanovitev svojih podjetij. Tako je na primer mreža novih materialov že vključila študentski inkubator univerze v Ljubljani. Tehnološka mreža: povezava podjetij in institucij na enem področju.
Cilj: razvoj znanja, ki lahko prispeva k tehnološkemu dvigu gospodarstva oziroma neke dejavnosti. Pomembno: Znanja, pridobljena v mreži, se lahko širijo tudi izven mreže vsem zainteresiranim uporabnikom. Če vzamemo kot primer razvoj znanj in tehnologij v informacijsko-komunikacijski mreži, bo morala ta imeti učinek na čim širši krog uporabnikov različnih dejavnosti, ne le na podjetja znotraj mreže. Gre za razvoj infrastrukturne tehnologije, ki je pomembna za vse, tako za kmetijstvo, turizem, obrt, državno administracijo ... Grozd: povezava predvsem podjetij, pa tudi drugih institucij na nekem tržnem blagovnem ali storitvenem področju. Grozdi so vsaj v Sloveniji precej produktno usmerjeni, saj krepijo konkurenčne sposobnosti le posameznih podjetij in s tem konkurenčno sposobnost skupine grozda kot celote. Znanja in nove tehnologije ostajajo znotraj grozda. |
|