"Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine"

Namen projekta »Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine« je ustvariti specifično regionalno turistično ponudbo, ki naj bi odprla nove možnosti zlasti za razvoj podeželja. Projekt, ki poteka od leta 1996, namreč danes vključuje že 25 partnerjev, od tega 12 občin in 13 partnerjev zasebnega in nevladnega sektorja, ki so združeni v koordinacijski odbor projekta. Sporazum o sodelovanju imajo sklenjen do leta 2005. Združenje od začetka deluje pod okriljem Območne gospodarske zbornice Novo mesto. Vodja in glavni pobudnik projekta je dr. Marko Koščak. Od lani je v partnerstvu tudi profesionalna turistična agencija Kompas Novo mesto – Poslovalnica Robinson, ki ekskluzivno trži ponudbo na podeželju na Dolenjskem in v Beli krajini.  

Projekt je del širšega pilotnega projekta Heritage Trails (Po poteh dediščine), financirajo ga pa Evropska unija ter vložki partnerjev v obliki strokovnih opravil, prostorov, komunikacijskih storitev v skupni višini 400.000 evrov. V okviru projekta Heritage Trails je bil ob našem projektu kot pilotni projekt za Osrednjo in Vzhodno Evropo izbran še projekt regije Kavarna v Bolgariji.  

K izboru projekta je vsekakor prispevalo privlačno naravno okolje, neobremenjeno s prekomernim industrijskim razvojem, primerno prepletanje naravne in kulturne dediščine, primerna raven obstoječe turistične ponudbe in infrastrukture ter podpora lokalnih in nacionalne oblasti za turistični razvoj območja.  

 

Cilji projekta so vzpostavitev »mreže« turistične infrastrukture (parkirišča, označevalne table...) in superstrukture (hoteli, turistične kmetije, gostilne, kampi ...) na primerni ravni, ob zahtevanem standardu prenočišč, kulinarike, turističnih zanimivosti, oblikovanih v skupen turističen izdelek s prepoznavno blagovno znamko, ki bo promocija na različnih turističnih trgih.

Financiranje projekta 

Glavni viri financiranja so sredstva partnerjev (občine na primer letno namenijo 20.000 evrov), sponzorska sredstva ter sredstva, pridobljena na domačih (ministrstva za kmetijstvo, kulturo in gospodarstvo) in tujih razpisih (SAPARD). V zadnjih šestih letih jim je tako za marketinške dejavnosti projekta, poleg sredstev občin, ki so združile 30 milijonov tolarjev (na mednarodni, nacionalni, regionalni ravni), s pomočjo sponzorjev uspeli pridobiti še dodatnih 70 milijonov tolarjev. V prihodnje si obetajo še sredstva iz strukturnih skladov in nekaterih evropskih programov LEADER in INTERREG (več o programih EU si preberite v februarski številki Podjetnika).  

Vložki posameznih partnerjev v združenju se razlikujejo; za občine je na primer obvezen letni finančni delež, Podjetniški center Novo mesto pomaga pri uresničevanju podjetniških idej na podeželju, turistična agencija daje na voljo svojega človeka en dan v tednu, turistične kmetije same prispevajo del sredstev za marketing in podobno. 

Komunikacija s trgom 

Trženje poteka prek kataloga, spletne strani, prispevkov v časnikih in revijah, na sejmih Alpe-Adria, v Londonu in Berlinu; prirejajo tudi študijska potovanja novinarjev in turističnih delavcev. Pred kratkim so izdali prodajno-promocijski katalog, ki so ga prvič finančno podprli tudi nosilci turistične ponudbe regij. V katalogu so predstavili 28 lokacij naravne in kulturne dediščine in 26 ponudnikov gostinskih in prenočitvenih dejavnosti.  

V prihodnje bodo veliko pozornosti namenili razvoju človeških virov, predvsem usposabljanju in izobraževanju za dvig kakovosti turistične ponudbe in njeno trženje.  

Podjetniške priložnosti  

 

Podlaga za vzpostavitev mreže so načela trajnega razvoja turizma. Zato je največji del pozornosti namenjen krajevnim značilnostim in skupnostim. Podjetniške priložnosti pa so predvsem v večjem zaslužku že obstoječih ponudnikov in odpiranju novih in dodatnih dejavnosti na podeželju (turizem na kmetiji, dodatne prenočitvene zmogljivosti, kakovostnejša ponudba, domača in umetnostna obrt, športne dejavnosti ...).  

Obiskovalcev je vsako leto več, prevladujejo pa domači gostje (86 odstotkov). Tujci prihajajo predvsem iz Nemčije, Avstrije in Italije. Informacije o obiskovalcih posredujejo upravljavci posameznih turističnih točk. Tako se na primer letno zvrsti 18.000 obiskovalcev na izviru Krke, 50.000 v cistercijanskem samostanu Stična, 25.000 v Dolenjskem muzeju, 8000 v krajinskem parku Lahinja ….  

Projekt se je kot zgled dobre prakse prenesel že na pet drugih območij v Sloveniji in je tako zaživel že v 57 slovenskih občinah.  

 

Več informacij o projektu in možnostih sodelovanja dobite na spletni strani www.slovenia-heritage.net.