|
|||
Izbor Podjetnika leta 2002
Letošnja, že dvanajsta podelitev priznanja Podjetnik leta, je sovpadala z dvema dogodkoma. Prvi je bila okrogli jubilej revije Podjetnik, ki je ravno v tem času zabeležila deseto obletnico izhajanja.
Druga prelomnica pa je novost v načinu podeljevanja priznanja. Letos je komisija prvič razglasila nominirance v štirih kategorijah in na koncu podelila priznanje skupnemu zmagovalcu. Sprememba je bila med obiskovalci prireditve dobro sprejeta, saj je bila prireditev bolj napeta kot prejšnja leta.
Odločitev komisije
Ko smo se lotili analize uspeha Aleša Kristančiča, se nam je zastavljalo vprašanje, ali je mogoče uspeh v vinarstvu razložiti s pojmi, ki veljajo v drugačnem, recimo temu bolj standardnem podjetništvu. A na koncu smo ugotovili, da je vinarstvo Aleša Kristančiča pač dobro podjetništvo, saj sledi ključnim podjetniškim modrostim: 1. osnova uspeha je dober izdelek, ki je porabnikom (zelo) všeč (zahteva je pri A. Kristančiču izpolnjena), 2. dobra proizvodnja temelji na sodobni tehnologiji, celo na pionirskih tehnoloških rešitvah (izpolnjeno) 3. izdelek je treba promovirati (izpolnjeno), 4. dolgoročni tržni uspeh se gradi na dobri politiki blagovnih znamk (izpolnjeno), 5. dober podjetnik po potrebi tudi ustvarja trg za svoj izdelek (izpolnjeno) Uspeh Aleša Kristančiča gradi torej na usklajenem prizadevanju na več področjih. Ta so dala sinergijo, v kateri je mogoče najprej ustvarjalno razviti izjemne izdelke, nato pa te uspešno poslati v svet. A ne pozabimo tudi posebnega sporočila: ključ je v vinogradu, ki ga je današnji vinar prejel v gospodarjenje od prejšnje generacije, in ohraniti ga mora in razviti za naslednjo generacijo. Komisija za izbor Podjetnika leta želi Podjetniku leta še naprej veliko uspehov. Štiri nominacije za Podjetnika leta 2002 Podjetje Balder sodi v vrh slovenskih visokotehnoloških podjetij in z velikim uspehom trži vrhunsko domače znanje na najzahtevnejših trgih. Raziskovalci z Inštituta Jožef Štefan Janez Pirš, Silva Pirš in Bojan Marin so po več neuspešnih poskusih prenosa tehnologije v tedanjo slovensko industrijo leta 1994 povabili k projektu podjetnika Miho Peska. Združili so se v podjetju Balder, ki je v pičlih nekaj letih postal eden od pomembnejših svetovnih proizvajalcev avtomatskih varilskih filtrov. To so v bistvu zaščitna očala za varilce, ki v hipu prilagajajo stopnjo zatemnitve svetlobnim razmeram.
Balder sodi med peščico podjetij, ki v celoti obvladajo tehnologijo izdelave v tako imenovanih čistih prostorih z brezprašnimi komorami ter nadzorovano klimo. Na evropskem trgu dosegajo s svojim izdelkom 10-odstotni tržni delež, v nekaterih državah, kot sta Francija in Velika Britanija, imajo 20-odstotni delež. Podjetniki vlagajo v razvoj preko 10 odstotkov letnih prihodkov. Lastne patentirane rešitve so njihove izdelke povzdignile v svetovni kakovostni in cenovni vrh. So edino podjetje v dejavnosti, ki za vse svoje izdelke zagotavlja kakovost po standardu DIN Plus. Janko Jenko je širši javnosti najbolj znan kot ustanovitelj podjetja za veleprodajo računalniške opreme PCX computers. PCX computers je bil nekaj let največje slovensko računalniško podjetje po prodaji na domačem trgu. Iz tega podjetja prihaja vsak tretji računalnik, ki se proda pri nas.
Lansko poletje, v času, ko je bilo podjetje praktično na vrhuncu s 65 zaposlenimi in 4 milijardami tolarjev letnih prihodkov, ga je Janko Jenko prodal. Prodaja podjetja je zanj pomenila uresničitev podjetniškega sna – tako imenovane žetve. Janko Jenko je danes verjetno najbolj dejaven poslovni angel pri nas, kar pomeni, da nenehno išče nove priložnosti za vlaganje. Kot lastnik ali solastnik je prisoten v več kot desetih podjetjih. Podjetja najraje ustanavlja skupaj s partnerji. Vendar se je temu pravilu včasih pripravljen odpovedati in podjetje ustanovi sam in ga tudi sam vodi do prodaje. Tako dokazuje, da poslovni uspeh gradi na bogatem podjetniškem znanju, ki ga je vedno znova pripravljen prenesti tudi na druge. Jože Pečečnik je pred nekaj leti med prvimi proizvajalci na svetu odkril novo tržno nišo v igralniški industriji – prestižne elektronske mize za ruleto, katerih cene se gibljejo do 250 tisoč evrov. Lani so v njegovem podjetju Elektronček naredili že 200 takšnih miz in jih pod lastno blagovno znamko Interblock izvozili v 18 držav.
Jože Pečečnik je še posebej očaral z enkratnim organizacijskim podvigom organiziranja pravega igralniškega grozda. Vanj je povezal približno 100 proizvajalcev iz vse Slovenije, ki danes izdelajo večino od skoraj 10 tisoč sestavnih delov za elektronske mize. Vzporedno je razpredel mrežo lastnih podjetij, s katerimi praktično v celoti izpolnjuje ponudbo izdelkov in storitev za svetovno igralniško industrijo. Igralniški grozd bo zaokrožil z lastno igralnico v prenovljenem motelu v Grosupljem. Jože Pečečnik se je v preteklosti izkazal kot mojster odkrivanja poslovnih priložnosti in svoj sloves še vedno dokazuje. V bližnji Komendi namerava že jeseni začeti graditi naselje s 60 stanovanjskimi enotami za starejše ljudi. Aleš Kristančič med številnimi slovenskimi vinarji danes po mnenju mnogih uživa ugled najvplivnejšega, tistega, ki je v panogo vnesel največ novega. Na vinarstvo je že pred skoraj dvema desetletjema pogledal na nov – lahko rečemo podjetniški način. Postopoma je zorela strategija, ki je merila prav v svetovni vrh. Prinesla je novo identiteto vin, uveljavila novo blagovno znamko – Movia, pozneje pa še Vila Marija, prinesla nove oblikovalske rešitve za embalažo in odkrivala nove poti preboja na svetovni trg.
Aleš Kristančič je prejemnik številnih domačih in tujih priznanj. Ugledna svetovna vinarska revija Decanter je Kristančiča označila za “vzhajajočo zvezdo svetovnega vinarstva”. Njeni ocenjevalci oziroma novinarji njegovo “veliko belo” uvrščajo med prvih deset (suhih) belih vin na svetu. Aleš Kristančič proda 85 odstotkov od 150.000 steklenic, kolikor jih bodo letos napolnili na kmetiji Movia v Goriških Brdih, v tujino. Njegovo vino razveseljuje obiskovalce uglednih restavracij v 25 državah. Člani komisije za izbor Podjetnika leta 2002: dr. Bogomir Kovač, profesor, Ekonomska fakulteta, Ljubljana dr. Miroslav Rebernik, profesor, Poslovno ekonomska fakulteta, Inštitut za razvoj podjetništva, Maribor dr. Miro Kline, profesor, Fakulteta za družbene vede Ljubljana, agencija Kline&Kline, Ljubljana Viljenka Godina, direktorica Ekonomskega instituta Maribor Viljem Pšeničny, direktor in predavatelj, Visoka strokovna šola za podjetništvo, Portorož dr. Jan Žižek, predavatelj, Visoka strokovna šola za podjetništvo, Portorož Jože Vilfan, glavni in odgovorni urednik revije Podjetnik Primož Kaučič, poročevalec komisije, novinar revije Podjetnik |
|