Četverica iz Baldra

Pred dvajsetimi leti je skupina raziskovalcev na Inštitutu Jožef Stefan začela raziskave na področju tehnologije tekočih kristalov. Na podlagi rezultatov raziskav so pozneje razvili prototip avtomatskega optičnega filtra, primernega za zaščitne varilske čelade. Znanje so večkrat poskušali posredovati slovenski industriji, vendar neuspešno. Podjetja so se sicer zanimala, niso pa bila pripravljena vlagati v dokončanje razvoja in prenos v proizvodnjo.  

Leta 1994 se je z možnostjo prenosa izdelka v proizvodnjo seznanil takrat 27-letni specialni pedagog Miha Pesek, ki je imel svoje zastopniško podjetje Balder. Z raziskovalci so našli  skupni interes in Balder je v nekaj letih postal eden najvidnejših proizvajalcev avtomatskih optičnih filtrov na svetu. Lani je izdelal 17 tisoč filtrov, jih od tega izvozil 98 odstotkov in na evropskem trgu dosegel 10-odstotni tržni delež. V nekaterih evropskih državah ima celo 20-odstotni delež. In pri vsem tem Balder s komaj 9 zaposlenimi šele jemlje zalet; proizvodnjo bodo že letos povečali za več kot polovico. 

Dva prelomna trenutka

Proizvodnja avtomatskih optičnih filtrov je tehnološko zelo  zahtevna, hkrati pa izpostavljena konkurenci iz najrazvijteših držav. Kako lahko v takih pogojih uspe malo oziroma mikro podjetje? Miha Pesek trdi, da so v preteklih letih morali prebroditi dva prelomna trenutka. Prvemu bi lahko rekli temeljita priprava. “Leta 1994 smo se partnerji spoznali, pogledali, kaj imamo, naredili raziskavo trga, obiskali nekaj večjih sejmov in navezali stike s potencialnimi dobavitelji ter kupci. Ugotovili smo, da ta tržna niša veliko obeta in začeli z delom. Partnerji z inštituta so prispevali strokovno znanje, sam sem imel nekaj podjetniški izkušenj.”  

Prehodno obdobje, v katerem so pripravljali 'teren', je trajalo tri leta. Takrat je prišlo do nove prelomnice in novega začetka podjetja. “Leta 1997 smo rekli: Zdaj gre zares. Sam sem prenehal z zastopniškimi posli v okviru Baldra in podjetje smo preregistrirali v visokotehnološko proizvodno podjetje. Z dokapitalizacijo so raziskovalci Janez Pirš, Silva Pirš in Bojan Marin postali solastniki podjetja. V Tehnološkem parku Ljubljana smo opremili proizvodne in poslovne prostore, pridobili potrebne certifikate za svoje izdelke in podpisali prvo večjo in dolgoročno pogodbo s francoskim podjetjem Sicover Industries.”  

Z zagonom podjetja so si novi partnerji razdelili vloge. Miha Pesek je postal direktor, Bojan Marin tehnični direktor, Janez Pirš vodja razvoja in Silvija Pirš strokovna sodelavka. Vse strateške odločitve pa sprejemajo vsi partnerji skupaj.    

Edini s certifikatom DIN plus  

In kaj sploh je avtomatski optični filter? Izdelek zagotavlja popolno zaščito oči pred škodljivimi svetlobnimi sevanji med celotnim postopkom varjenja. Filter ima svetlobni preklopnik, ki pod nadzorom elektronskega vezja v nekaj sto mikrosekundah prilagodi svetlobno prepustnost filtra glede na razmere v okolici. To pomeni, da varilec lahko gleda skozi filter tudi, kadar ne vari, in mu zato ni potrebno nenehno dvigovati in spuščati zaščitno varilsko masko, kot pri uporabi navadnega filtra iz obarvanega stekla ali plastike.  

“Naše znanje se skriva v izvedbi optičnega dela,” pojasnjuje Bojan Marin. “Tehnologija proizvodnje je zelo zahtevna, saj je potrebno s popolnim optičnim stikom sestaviti v 'optični sendvič' osem različnih plasti, pri tem pa zagotoviti, da se mednje ne ujame niti najmanjša smet ali zračni mehur. Delo zahteva posebne delovne razmere v tako imenovanih čistih prostorih z brezprašnimi komorami ter nadzorovano klimo.” 

Nekaj specifičnih tehničnih rešitev je zaščiteno s patenti, za osnovne rešitve pa je patentna zaščita že potekla in so zdaj prosto dostopne. Poleg Baldra so na evropskem trgu še štirje večji proizvajalci, dva iz Švice, po eden pa iz Švedske in Amerike. Dovolj majhna družina, pravijo v Baldru, da se med seboj poznajo in da kadri prehajajo od enega k drugemu.  

Za razliko od konkurenčnih podjetij ljubljansko edino za svoje izdelke zagotavlja kakovost po standardu DIN plus. Izdelki ostalih proizvajalcev ustrezajo običajnemu standardu DIN; ta sicer ni obvezen, dovolj je CE, vendar ga kupci zaradi večje zanesljivosti zahtevajo. Pot do pridobitve standarda je dolga. V postopku preizkušanja izdelkov ocenjevalec iz pooblaščene ustanove naključno izbere iz proizvodnje 16 izdelkov in jih pošlje na testiranje. Vsi izdelki morajo ustrezati standardu. Postopek čez leto dni ponovi in če je spet vse v redu, izda certifikat za štiri leta. Po preteku tega obdobja je treba ves postopek ponoviti. Standard DIN plus je še za stopnico zahtevnejši od običajnega DIN-a. Pri njem ocenjevalec izdelke preverja vsako leto, pri čemer so vsi ocenjevani parametri dva- do trikrat zahtevnejši kot pri standardu DIN.  

Kako jim v Baldru uspe vzdrževati najvišjo raven kakovosti? “Razvoj in tesno sodelovanje z inštitutom Jožef Stefan je za nas stalen proces, sicer ne moreš ostati v igri. V razvoj vlagamo preko 10 odstotkov od vrednosti prodaje,” razloži Miha Pesek.  

Drug pomemben dejavnik kakovosti je skrbna izbira dobaviteljev.S konkurenčnimi podjetji imajo nekaj skupnih dobaviteljev, vendar izdelki niso standardizirani. Janez Pirš pravi, da imajo ostali proizvajalci manj osnovnega znanja s področja tehnologije tekočih kristalov in ne morejo toliko posegati v proizvodne postopke dobaviteljev. V Baldru traja proces ugotavljanja sposobnosti dobavitelja tudi leto dni in več. Dobaviteljem ne puščajo veliko svobode pri proizvodnji. Sami naredijo prototipe, izberejo materiale, preizkusijo vso tehnologijo in do podrobnosti specificirajo proizvodne postopke. Dobavitelji, večina jih je iz Amerike, Daljnega vzhoda, Avstrije in Švice, nato izdelujejo po natančnih navodilih. Nekaj dobaviteljev, predvsem na področju izdelave elektronskih krmilnih vezij, je iz Slovenije.  

Tržna niša s prihodnostjo  

V Baldru trdijo, da od začetka poslovanja do danes niso naredili večje napake. Priložnosti so maksimalno izkoristili in druge poti si ne predstavljajo. Glede prihodnosti ostajajo realni optimisti. “Trg avtomatskih optičnih filtrov se zelo hitro razvija in raste med 20 in 30 odstotki letno. Prodaja najhitreje narašča v razvitih državah, ki imajo stroge varnostne zahteve. S cenitvijo izdelkov pa se nam odpirajo tudi vzhodni trgi,” pojasnjuje razloge za optimizem Miha Pesek.  

Zanimivo je, da se nad vedno zahtevnejšimi varnostnimi standardi ne pritožujejo, prav nasprotno - jih podpirajo. Zanje v bistvu pomenijo varovalko pred poceni in manj kakovostno konkurenco z Daljnega vzhoda. Azijski proizvajalci za zdaj še niso pripravljeni toliko vlagati, da bi lahko vzdrževali zahtevne standarde.  

V Baldru želijo izkoristiti ugodno klimo na trgu in nadaljevati hitro rast. Po velikosti želijo postati vsaj delno primerljivi s tekmeci, sicer si pri dobaviteljih ne morejo zagotoviti primerljivih cenovnih pogojev. Glede velikosti podjetja si ne postavljajo omejitev. “Kdor dela na lokalnem trgu, lahko postane samozadosten in mu ni treba razmišljati o širitvi podjetja. Mi pa delamo na globalnem trgu in si tega ne moremo privoščiti,” pravi Bojan Marin.  

V prihodnjih treh letih se bodo zato verjetno strateško povezali s partnerjem, ki bo lahko zagotovil nadaljevanje rasti. Priprave na pogovore  s potencialnimi partnerji že potekajo. “Če povezovanje pomeni za podjetje korak naprej, potem se mora zanj odločiti,” pravi direktor Baldra.  

Preberite si še:
- Izbor Podjetnika leta 2002