Sprostitev med zvezdami

Ko se na nebu pojavijo prve zvezde, oživita Doro Erjavec in Janez Pogačar. Povzpneta se na strehi svojih sosednjih hiš, usmerita svoja teleskopa v nebo in potem dolgo v noč strmita navzgor in opazujeta neskončno vesolje.  

Ta podjetnika, ustanovitelja podjetja Hyla, je vesolje pritegnilo že kot otroka; Doro je na primer nekoč skozi večji daljnogled opazoval Jupitrove lune in potem še leta sanjal o vesolju. Svoja prva teleskopa sta si kupila pred osmimi leti, ko je bila Hyla že uspešno podjetje.  

Ko sta pred nekaj leti iskala lokacijo za gradnjo novih hiš, sta zelo natančno vedela, kaj želita: lokacija je morala biti v mirnem okolju, v naravi in na primerni nadmorski višini za opazovanje neba. Našla sta jo na vrhu Medvedjega brda nad Logatcem.  

Doro Erjavec ima tri teleskope, Janez prav zdaj čaka na tretjega. Vsak teleskop je namenjen za različna opazovanja. Z enim se da opazovati bolj osvetljene pojave, z drugim bolj oddaljene, tretji pa je prenosni, da lahko opazujeta nebo tudi na morju med dopustom. »Za teleskopi sediva ure dolgo, tako da je zjutraj težko vstati. Astronomija je hobi za tiste, ki jim ni treba zgodaj vstajati,« pravita o svojem konjičku. Janez včasih vstane tudi ponoči, pogleda v nebo, in če so se razmere od večera spremenile, skoči za pol ure ali celo uro na streho. »Na nebu se vedno nekaj dogaja. V vsakem letnem času vidiš druge objekte. Potem pridejo tudi neobičajni pojavi, ki jih moraš pogledati,« pripoveduje. V bazi podatkov, ki je potrebna za usmerjanje teleskopa, ima 64 tisoč nebesnih teles in pojavov. Poznata in brez računalnika jih najdeta nekaj deset.

Doro pravi, da se s fotografiranjem nebesnih teles, ki je zelo moderno in je cela znanost, ne ukvarjata. »Naju zanima samo vizualna astronomija, tisto, kar lahko gledava skozi teleskop,« pojasnjuje, medtem ko skozi svoj novi teleskop opazuje sij zvezde, ki je eksplodirala pred milijoni let. Šest let je gradil ta dvojni teleskop, ki je videti kot vojaški top z dvema cevema velikega premera. Zanj je kupil samo optične elemente, vse drugo je naredil sam ali dal narediti obrtnikom. Če bi preštel ure, ki jih je porabil za izdelavo, pravi, bi ga bolela glava. Glede stroškov pa pojasni, da stane dober teleskop toliko kot dober avto.  

»S prostim očesom se da v temi videti objekt oddaljen tri milijone svetlobnih let. S tem teleskopom pa lahko opazujem galaksije, ki so oddaljene 50 milijonov svetlobnih let. Še posebej lepo pa se vidijo objekti v naši galaksiji, razne meglice, ki so ostanki eksplozij zvezd, planeti in Luna,« trdi Doro Erjavec.  

Takega teleskopa se v trgovin baje ne da kupiti, pa tudi v specializiranih revijah ali v internetu ga ni zasledil. Medtem ko največji komercialni teleskopi merijo v premeru 25 centimetrov, meri Dorov dvakrat po 35 centimetrov. Na sploh pa so amaterski teleskopi običajno enojni, dvojni sodijo bolj med izjeme. Dorov teleskop bi bil že v enojni izvedbi zelo zmogljiv (večji premer namreč omogoča zbiranje več svetlobe, dvojna izvedba, pri kateri ima vsako oko svoj teleskop) pa zmogljivost »lovljenja« svetlobe še najmanj podvoji). O svojem posebnežu drugim astronomom ne govori veliko, ker se boji navala obiskovalcev.  

Kako vpliva opazovanje zvezd na podjetnika? »Astronomija te pomirja. Vsi smo obremenjeni s težavami na Zemlji. Ko pa pogledaš v nebo, v to nepredstavljivo prostranstvo, vidiš, da smo tako majhni ... takrat tudi naše težave postanejo manjše,« pravi Doro Erjavec.

Preberite si še:
- Izbor Podjetnika leta 1996
- Podjetnika leta 1996: Doro Erjavec in Janez Pogačar