Povodenj stečajev

V prvem polletju tega leta je bilo na sodišča vloženih 451 predlogov za začetek stečajnega postopka. Iz prejšnjih let je ostalo nerešenih 1074 stečajnih zadev, tako da so imela okrožna sodišča v delu 1525 zadev. V zadnjih treh letih se število stečajnih postopkov povečuje. Na podlagi stanja na ljubljanskem okrožnem sodišču, ki je največje v Sloveniji, ugotovimo naslednje: leta 2002 je bilo za skoraj 26 odstotkov več stečajnih postopkov kot leto prej. Leta 2003 še za šest odstotkov več, letos pa so imeli konec oktobra že več stečajnih postopkov kot lani v vsem letu.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Okrožna sodnica Darja Novak Krajšek, vodja Oddelka za gospodarsko sodstvo Okrožnega sodišča v Ljubljani, meni, da je povečevanje stečajev posledica že nekaj let starega Zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki ga dolžniki šele zdaj resneje upoštevajo. Omenjeni zakon je do dolžnikov bistveno manj prijazen kot zakon o stečajnem postopku, zato se dolžniki raje odločajo za stečaj kot za izbris družbe brez likvidacije. Razlika med obema postopkoma je očitna. Po opravljenem stečajnem postopku družbeniki ne odgovarjajo več za obveznosti družbe. Pri izbrisu iz sodnega registra brez likvidacije (opravi se, če družba v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila oziroma letnega računovodskega poročila ali če družba nima premoženja) pa družbeniki neomejeno solidarno odgovarjajo za morebitne preostale obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem še eno leto po izbrisu iz sodnega registra. To tudi pojasnjuje, zakaj kar 90 odstotkov vseh stečajnih postopkov predlagajo sami dolžniki in ne upniki ali osebno odgovorni družbeniki.

Po podatkih sodišč je v zadnjih letih vse več predvsem malih stečajev. To so tisti stečaji, pri katerih je že na začetku jasno, da bo ostalo zelo malo stečajne mase in bodo upniki minimalno poplačani. Mali stečaji so značilni za mala podjetja, se pa zgodijo tudi pri velikih. »Sicer pa ni bistvenih razlik med stečajem malega in velikega podjetja  glede postopka in trajanja. Stečajni postopek se lahko začne že v dveh tednih od dneva vložitve predloga in traja najmanj eno leto. Veliki stečaji pa trajajo tudi pet let in več,« pojasnjuje Darja Novak Krajšek.  

Največ težav je s terjatvami 

Kako poteka stečajni postopek? Direktorju podjetja funkcija preneha, v podjetje pride stečajni upravitelj, ki poskrbi za unovčenje dolžnikovega premoženja, vloži izpodbojne tožbe (z njimi izpodbija pravna dejanja stečajnega dolžnika) ter odškodninske tožbe (z njimi zahteva plačilo odškodnine zaradi odškodninske odgovornosti uprave, nadzornega sveta oziroma družbenikov v primeru stečaja družbe) ter iz stečajne mase poplača upnike. Cilja stečaja sta torej prodaja premoženja dolžnika in poplačilo upnikov. Če stečajni upravitelj v poslovanju podjetja odkrije nepravilnosti, tedaj bodisi sam ali sodnik, ki je pristojen za vprašanja v zvezi z izvedbo stečajnega postopka, vloži kazensko ovadbo. Podjetje med stečajnim postopkom dokonča nujne posle, nadaljuje proizvodnjo in opravlja druge sprotne posle. Nove pogodbe pa sklepa samo zato, da se unovči dolžnikovo premoženje. 

Stečajni postopki se največkrat zavlečejo zaradi tožb upnikov. Stečajni upravitelji v povprečju prerekajo (izjavijo, da ne priznajo) tretjine do polovice prijavljenih terjatev. Upniki morajo sprožiti posebne postopke, v katerih morajo dokazati upravičenost terjatev. In dokler te pravde niso končane, se stečajni postopek ne zaključi.

Vrhovni sodnik dr. Miodrag Đorđević pravi, da se najpogosteje prerekajo terjatve in pravice ločitvenih upnikov, to je tistih, ki imajo poseben status pri poplačilu. Gre na primer za upnike, ki imajo terjatve zavarovane s hipoteko. Take upnike se poplača najprej in to iz posebne stečajne mase, to je s prodajo premoženja, s katerim je dolžnik zavaroval dolgove.  

Iz splošne stečajne mase pa se poplača navadne oziroma nezavarovane upnike. Med slednjimi imajo prednost delavci. Sredstva, ki ostanejo po popolnem poplačilu upnikov, se razdelijo delničarjem oziroma lastnikom deležev, kar pa je zelo redko. »Nezavarovani navadni upniki dobijo v povprečju poplačanih med 17 in 35 odstotki terjatev. Imeli pa smo že primere, ko so bili navadni upniki poplačani 70-odstotno. To je izkušnja z ljubljanskega sodišča, drugod je morda nekoliko drugače,« pravi Darja Novak Krajšek. 

Kako zavarovati terjatve? 

Dr. Miodrag Đorđević meni, da upnik ne more storiti veliko, če je njegov poslovni partner že na robu stečaja. Dejanja, storjena v zadnjem letu pred začetkom stečaja, so namreč izpodbojna in jih stečajni upravitelj prereka. Če je nekdo z dolžnikom sklenil pogodbo leto in pol pred začetkom stečaja, svojo terjatev pa je zavaroval s hipoteko šele nekaj mesecev pred začetkom stečaja, je v primerjavi z drugimi upniki v ugodnejšem položaju, saj bi bil tako v celoti in ne samo sorazmerno poplačan. Stečajni upravitelj bo zato naknadno zavarovanje terjatve prerekal.  

V primeru stečaja je torej naknadno zavarovanje terjatev zaradi enakega varstva vseh stečajnih upnikov izpodbojno. Podjetnikom tako ostane le to, da spremljajo objave začetih stečajnih postopkov na spletni strani vrhovnega sodišča (www.sodisce.si) in v sodnem registru ter da pravočasno prijavljajo terjatve. Upniki morajo prijaviti terjatve v roku dveh mesecev od objave začetka stečajnega postopka v Uradnem listu Republike Slovenije, sicer izgubijo pravico do poplačila. Tu velja zlasti opozoriti, da stečajni upravitelj upnikov o začetem stečaju ni dolžan obvestiti.  

Sicer pa oba sodnika poudarjata, da se skrb za zavarovanje terjatev začne veliko pred začetkom stečajnega postopka. »Od poslovneža se pričakuje skrbnost v pravnem prometu, to je, da bo preveril, s kom sklepa posle, kakšna je boniteta njegovega partnerja, ali je kdo na premoženje partnerja že vpisal hipoteko. Dogaja se, da se poslovneži dogovarjajo kar po telefonu, brez pisnih pogodb. Nekateri se poskušajo zavarovati tako, da snemajo poslovne pogovore po telefonu, a s tem kršijo druge pravice,« je do poslovanja podjetnikov kritičen dr. Miodrag Đorđević. 

Če se zoper neko podjetje začne stečajni postopek, še ni nujno, da se bo tudi izpeljal. Upniki, stečajni upravitelj ali večinski lastniki dolžnika lahko tudi po začetku stečaja predlagajo prisilno poravnavo. Ta ima prednost pred stečajem, saj po končani prisilni poravnavi družba posluje naprej.  Prisilno poravnavo morajo izglasovati upniki, ki se morajo tudi strinjati s predlagano finančno reorganizacijo. Vendar ta rešitev med upniki ni zelo priljubljena. Po mnenju Darje Krajšek pomeni prisilna poravnava reševanje dolžnika na ramenih upnikov. Ti bi pogosto v stečaju dobili celo več kot v prisilni poravnavi. »Pri nas se prevečkrat dogaja, da dolžnik v prisilni poravnavi obljubi vse mogoče, potem pa v postopku ugotovi, da obljub ne bo mogel izpolniti,« pravi Darja Novak Krajšek.  

Nasveti dolžnikom 

Kaj lahko storite, če ste se sami znašli v težavah? Darja Novak Krajšek predvsem svetuje: ne odlašajte, temveč ukrepajte. Da bi se izognili morebitni odškodninski odgovornosti po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, je ob začetku nelikvidnosti ali prezadolženosti treba sprejeti ukrepe za odpravo nelikvidnosti ali prezadolženosti ali pa v roku dveh mesecev predlagati začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave.  

Včasih upnik upa, da mu bo uspelo podjetje »obdržati nad vodo«, zato ključnim poslovnim partnerjem poplača terjatve. S tem pa jim v resnici naredi zelo slabo uslugo. »Ko pride do stečaja, bo stečajni upravitelj zoper poplačane upnike vložil tožbo za vračilo denarja z obrestmi. Denar gre v stečajno maso, iz katere se pozneje poplača vse upnike,« pojasnjuje Darja Novak Krajšek. Zakon dolžnikom v zadnjem letu pred začetkom stečaja, in sicer od nastanka njihove nelikvidnosti ali prezadolženosti, prepoveduje poplačevanje terjatev le nekaterim (izbranim) upnikom.  

Tretji nasvet - dolžnik naj sodeluje s stečajnim upraviteljem. V to ga sicer sili tudi zakon, vendar se dolžniki v praksi izogibajo sodelovanju in skrivajo dokumente. Dr. Đorđević meni, da bi bilo logično pričakovati, da bi dolžnik, ki sam predlaga stečaj, sodeloval s stečajnim upraviteljem. Ne nazadnje s tem samo pridobi. »Z vpisom zaključka stečajnega postopka v sodni register stečajni dolžnik preneha in družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe. V tem je ravno »smisel« stečaja in zato je stečaj za dolžnike zanimiv.«    

Pričakujemo lahko spremembe zakona 

Dosedanja praksa stečajev je odkrila nekatere vrzeli v zakonodaji. Dr. Miodrag Đorđević pravi, da je stečajni zakon med zadnjimi velikimi zakoni, ki se še niso spremenili, zato lahko pričakujemo spremembe. Te bi morale predvsem poenostaviti postopke. Sam je študiral ameriško stečajno pravo in se seznanil z nekaterimi zanimivimi rešitvami. V Ameriki, na primer, mora dolžnik sam popisati vse svoje premoženje ter navesti upnike in njihove terjatve. Brez tega sodišče ne dovoli začetka stečajnega postopka. Potem se mora stečajni dolžnik srečati z upniki ter jim odgovarjati na vprašanja o dolgovih in premoženju. Če dolžnik na srečanje z upniki ne pride, ga lahko sodišče prisilno privede. Uspeh drugačnih  zakonodajnih rešitev so krajši in učinkovitejši stečajni postopki. Tam je stečaj poslovna priložnost in možnost za nov začetek brez starih dolgov.

 

Preberite si še:
- Zakaj propadajo mala podjetja
- Podjetniški duh je neuničljiv