Zakaj propadajo mala podjetja

Američani, ki se spoznajo na poslovanje, pravijo: ali greš navzgor ali pa iz igre. Če podjetje ne raste, bo prej ali slej propadlo. Ali to velja tudi za malo manj tržne razmere pri nas in ali tudi pri nas propadejo podjetja, ki nehajo rasti? Zakaj sploh gredo slovenska podjetja v stečaj? In ne nazadnje, zakaj so bila sploh ustanovljena?  

To so vprašanja, na katera so skušali odgovoriti strokovnjaki Franja Čeh, Milorad Vidovič, Marta Turk in Ana Špat, ki so analizo o razlogih za ukinjanje malih podjetij opravili pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice, Združenja podjetnikov in projektnega odbora pri združenju.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

V podjetništvo nepripravljeni 

»Glavna ugotovitev je, da podjetniki ne čutijo potrebe po znanju iz poslovanja, kar jih na koncu tudi uniči,« meni svetovalec Milorad Vidović, ki se kot lastnik in direktor podjetja Poding ukvarja s podjetniškim in inovacijskim inženiringom. Velika večina sedanjih podjetnikov namreč ustanavlja podjetja zaradi nuje, ker ostanejo brez službe ali se ne počutijo dobro na delovnem mestu in mislijo, da bodo s podjetjem ponudili ustrezno zaposlitev tudi sorodnikom in družinskim članom. Le deset odstotkov podjetnikov je ustanovilo podjetje zaradi uresničitve ideje ali poslovne priložnosti. Podjetništvo kot izhod v sili ni najboljša rešitev, saj je le okoli pet odstotkov začetnikov nadarjenih zanj. Vsi drugi bi se morali podjetništva učiti, a se ga ne. 

»Nekdo je lahko odličen tehnolog, a vseeno potrebuje znanje iz financ in prava, te potrebe po učenju pa veliko podjetnikov nima,« ugotavlja Milorad Vidović. »Mislijo namreč, da je za podjetništvo dovolj, da znajo delati, zaradi česar nastanejo težave.«  

Analiza je sicer pokazala, da so imeli podjetniki, katerih podjetja so šla pozneje v stečaj, za finance, računovodstvo, trženje in pravne storitve zunanje svetovalce. Podjetniki sami menijo, da so propadli predvsem zaradi neprimernega podpornega okolja – neplačila kupcev, neugodni posojilni pogoji, kreditna nesposobnost, prevelike kreditne obveznosti in nestvarne ocene stroškov. Med svojimi največjimi pomanjkljivostmi vidijo neznanje tujih jezikov.  

Analiza ugotavlja, da podjetniki začetniki pomanjkljivo vodijo poslovne knjige, pri izdelavi izračunov ne upoštevajo stalnih in spremenljivih stroškov, stroške napačno ocenjujejo, najeta posojila uporabljajo tudi za neposlovne namene, ne preverjajo bonitet kupcev in terjatve izterjujejo nestrokovno. Podjetniki stopajo na trg nepoučeni in zaradi nestvarnih pričakovanj najemajo previsoka posojila, zaradi česar na koncu propadejo. 

Poslovni načrt »v glavi« 

Zanimiv je odgovor na vprašanje, ali so imeli podjetniki izdelan poslovni načrt. Večina med njimi odgovarja, da so ga imeli »v glavi« in da so ga izdelali le okvirno. Poslovni načrt so pred začetkom poslovanja imele le tiste vprašane družbe, ki so se pozneje ukvarjale s svetovanjem in izdelavo poslovnih načrtov. Temelj za ustanovitev podjetja so bili le poslovni načrti, ki jih zahtevajo zakon ali drugi predpisi. Nihče od vprašanih ni izdelal celovitega poslovnega načrta, v katerega bi bili vključeni natančna marketinška analiza, kalkulacije, predpogodbe o dobavah in prodajah in črni scenarij za težave v poslovanju. Poslovni načrti so izdelani pomanjkljivo, brez upoštevanja ključnih poslovnih elementov. Skupina, ki je analizo pripravila, meni, da so pomanjkanje poslovnih načrtov in njihove pomanjkljivosti glavni razlogi ukinjanja podjetij. 

V skoraj nobenem analiziranem podjetju niso posvečali pozornosti razvoju izdelkov ali storitev. Večina proizvodnih podjetnikov je začela delati z zelo zastarelo tehnologijo, zato njihovi izdelki niso bili kakovostni. Ker podjetja niso vlagala v novo tehnologijo, so propadla, saj kupci zahtevajo visoko evropsko kakovost, hitre roke, nizke cene, česar pa z zastarelo opremo niso mogli doseči. 

Podjetniki ne zaupajo brezplačnim svetovalcem 

»Ljudje se v podjetniške vode podajo povsem nepripravljeni, brez analize trga, presoje zaslužkov in toka gotovine. Še več, podjetniki ne uporabljajo niti svetovanja, ki jim ga brezplačno ponujajo podjetniška središča,« poudarja Vidović. In zakaj tako imenovanega brezplačnega vavčerskega svetovanja podjetniki ne uporabljajo? Glede na izsledke analize menijo, da jim ne koristi, ga ne poznajo ali mu ne zaupajo. Očitno brezplačni svetovalni sistem pri PCMG-ju premalo javno predstavljajo. Ali so se torej podjetniki zavedali težav pred ustanovitvijo podjetja? Sami pravijo, da so vedeli, da so s podjetništvom povezane mnoge pasti in tveganja, ne pa taki, s kakršnimi so se srečali po ustanovitvi podjetja. »To pomeni, da podjetniško okolje V Sloveniji še ni primerno in ne zagotavlja podpore začetnikom v najpomembnejšem delu – pripravi na praktični podjetniški vsakdan,« poudarja Vidović. 

Neznanje začetnikov izkoriščajo njihovi poslovni partnerji, ki so se že prekalili v podjetniških vodah. Podjetniki začetniki poleg tega zaposlujejo pomanjkljivo izobražen kader, da se izognejo stroškom plač in prispevkov. Vendar analiza kaže, da priučeni delavci niso dovolj motivirani za podjetniške cilje. 

Podjetnikom sovražno okolje 

Tudi podjetniki imajo veliko pripomb na podjetniško okolje. Opozarjajo na nujnost hitrejšega in doslednejšega dela sodišč, saj neplačila tudi po vloženih tožbah ostajajo neizterjana. Nujna je večja finančna disciplina, medtem ko so zamudne obresti pri državi in bankah previsoke. Ustanovitev podjetja bi morala biti preprostejša in cenejša. O davčni politiki menijo, da je zgrešena, pa tudi davčna uprava po mnenju anketirancev dela ne opravlja kakovostno. »Piše se nam slabo,« menijo nekateri vprašani. 

Da bi izboljšali položaj in da bi preživelo več podjetij, je skupina, ki je analizo pripravila, oblikovala tudi nekaj predlogov. Za spodbuditev podjetniškega okolja bi morali zmanjšati birokracijo in odpraviti nepotrebne predpise in zakone. Dobro bi bilo spremeniti davčno politiko, banke pa bi morale prijazneje in posamezno obravnavati mala rastoča podjetja pri financiranju tekočega in naložbenega poslovanja. Spodbujati moramo ustvarjalno razmišljanje ter uvesti podjetniško izobraževanje že v osnovne šole. Država potrebuje tudi več tehnoloških središč, inkubatorjev in grozdov, ki bi jih morali upravljati podjetniki, ne pa birokrati, in sicer kot javno in zasebno partnerstvo. Kup predlogov torej za novo oblast, ki je med glavne cilje uvrstila razvoj podjetništva. Težave bi morali torej odpraviti. Jih bodo res?    

Preberite si še:
- Podjetniški duh je neuničljiv
- Povodenj stečajev