Podjetnik leta 2004 Igor Akrapovič – podjetnik s polnimi obrati

Večini Slovencev ali vsaj podjetnikom letošnjega podjetnika leta ni potrebno posebej predstavljati. Igor Akrapovič je dejansko podjetnik, ki v gospodarskih krogih uživa velik ugled in velja za vzor uspeha na svetovni ravni. Iz lastnih izkušenj lahko zatrdim, da ga drugi podjetniki izredno cenijo in omenjajo brez trohice zavisti ali dvoma o njegovem delu. Kar je po svoje nenavadno; ne zaradi pregovorne slovenske zavisti, marveč zato, ker Akrapovič s svojimi izdelki skorajda ni navzoč na domačem trgu. In še težje ga boste videli v medijih in na družabnih dogodkih. Je pač predvsem motoristični zanesenjak, ki ga bolj kot kar koli drugega zanima delo v delavnici in preizkušanje njemu tako ljubih izpušnih sistemov.   

Od kod ta strast do motorjev, ki se je prelevila v izredno podjetniško kariero?

Motorji so moja strast že od otroških let. Ko sem tekmoval na motorističnih dirkah, sem si svoj tekmovalni motor pripravljal sam. Leta 1989, po koncu tekmovalne kariere, sem začel pripravljati motorje za druge. Leto pozneje sem odprl obrt in kmalu začel izdelovati izpušne sisteme.   

Ste že takrat imeli podjetniško vizijo? Ste natančno vedeli, kakšno podjetje želite ustvariti? 

Ne, vedel sem samo, da so bili izpušni sistemi, ki so bili na trgu, precej nekakovostni. Imel sem občutek, da se jih da narediti precej bolje, kar mi je tudi uspelo. Že po dveh letih smo dosegali dobre rezultate na bližnjih trgih, po približno sedmih letih pa smo že obvladali dobršen del svetovnega trga. Leta 1996 smo pridobili tovarniško ekipo Kawasakija, zatem pa še vse ostale japonske ekipe za svetovno prvenstvo.    

Koliko je na vašo podjetniško pot vplival vaš oče, ki bi ga lahko razglasili za fenomen med podjetniki? 

Moj oče je seveda bil moj vzor. Letos bo dopolnil 80 let, še zdaj je skrajno delaven in ima še vedno 17 zaposlenih v svoji delavnici za brizganje plastike. Od njega sem predvsem spoznal, s kakšnimi težavami se soočaš, če se preveč izpostavljaš v družbi. On je to počel in se je moral večkrat seliti; nazadnje je šel iz Slovenije v Istro. Imel je težave ne samo z državo, ampak tudi z ljudmi, ki so se različno odzvali na uspeh. Pri nas je uspeh še vedno lahko negativen.   

Kakšno mesto ima blagovna znamka Akrapovič na svetovnem trgu sestavnih delov za motorna kolesa? 

Smo tržni vodja v višjem cenovnem razredu izpušnih sistemov. Tržni delež je odvisen od modelov in držav. V Veliki Britaniji imamo 15-odstotni tržni delež, na Japonskem je nekaj manjši. Naši najboljši modeli so za 20 do 30 odstotkov dražji od izdelkov drugih proizvajalcev. V naše izdelke je vloženega več znanja, več preizkušanja, naši izpušni sistemi imajo boljše performanse in manjšo težo od konkurenčnih izdelkov. Drugi proizvajalci izdelujejo posebej za navadne kupce in posebej za tekmovalne ekipe. Pri nas je kakovost izdelave enaka za vse. Tudi tekmovalne ekipe včasih dobivajo naše izdelke iz redne proizvodnje.

Danes v svojih proizvodnih enotah v Ivančni Gorici in Podpeči zaposlujete 173 ljudi. Koliko je vodenje takega podjetja sploh še konjiček?  

Pri svojem delu še vedno uživam. Najbolj me zanima razvoj. Prav pred nekaj dnevi smo imeli tu tovarniško ekipo Kawasakija in pri takih projektih je zelo zanimivo delati, ker se sadovi pokažejo takoj. Za direktorska dela pa sem pred tremi leti zaposlil direktorja. Sam tega nisem več obvladoval niti nisem imel želje po tem. Posvetiti sem se hotel razvoju izdelkov in strankam. Skrbim tudi za nabavo novih tehnologij.    

Kupce vedno znova presenečate z novimi rešitvami in patenti. Zanimivo pa je, da orjete ledino tudi pri uporabi novih materialov. 

Že štiri leta smo edini proizvajalec izpušnih sistemov z lastno proizvodnjo cevi iz titana. Glavna prednost titana je v njegovi teži: izdelek iz titana je skoraj za polovico lažji od tistega iz nerjavečega jekla. Ko smo začeli uporabljati titan, v redni prodaji takih izdelkov sploh ni bilo, saj so bili izredno dragi. Po novem uporabljamo tudi novo leguro titana, ki precej poveča vzdržljivost izdelka. Za leguro smo od japonskega lastnika patenta pridobili licenco za proizvodnjo cevi za Evropo. Dolgoročno bomo verjetno cevi prodajali tudi drugih proizvajalcem izpušnih sistemov.  

Za izdelavo dušilcev uporabljamo med novimi materiali tudi ogljik, ki je še nekaj lažji od titana, vendar ni bistvene razlike. Odločitev za material je tako predvsem stvar okusa. Mi prodamo 60 odstotkov dušilcev iz titana in 40 iz ogljika. Ogljikove dušilce sicer izdelujejo tudi drugi proizvajalci, vendar so precej težji od naših.   

Ko se pogovarjam z drugimi podjetniki, se mi zdi posebej zanimivo, da vas zelo cenijo in iskreno priznavajo vaš uspeh. S tem se lahko pohvali malokateri uspešen podjetnik.  

Podjetniki mogoče nimajo toliko težav z zavistjo kot drugi ljudje. Pri nas takoj dobiš negativno nalepko, če uspeš. Ljudje mislijo, da si nekaj ukradel, in mečejo vse podjetnike v isti koš.  

Sicer pa na domačem trgu skoraj nismo prisotni. Slovenski trg je za nas zanemarljiv. Naš največji kupec je Surovina, ki od nas kupuje odpadni material. Pa še veliko tistega, kar prodamo v Sloveniji, pokupijo Nemci, ko se ustavijo pri nas med potjo na morje. Cena naših izdelkov je v Sloveniji za desetino nižja od tiste v Nemčiji, poleg tega dobijo vrnjen še DDV.   

Do domačega gospodarskega okolja ste pogosto kritični. Se vam zdi, da bi v kakšnem drugem, prijaznejšem okolju lahko naredili še več? 

Mogoče bi, ampak s temi mislimi se ne ukvarjam. Poskušam narediti, kar lahko naredim tukaj. Če začneš razmišljati, kaj se pri nas dogaja, ne prideš do nobenih pametnih ugotovitev. Osebno me najbolj moti davčna zakonodaja, ki je čedalje slabša. Zdaj bo država skoraj ukinila še investicijske olajšave, ki so našemu podjetju najbolj pomagale. Ogromno vlagamo v nakup nove tehnologije. Država bi podjetjem neprestano pobirala, potem pa ta denar delila nazaj. Že v Jugoslaviji smo denar pošiljali na jug, da so ga delili, izid pa je znan. Država naj pusti denar uspešnemu, da ga bo sam vlagal naprej. Ampak s tem se nočem ukvarjati, mi držimo roke stran od politike. 

Že dlje časa se govori o vašem prodoru v Formulo ena. Nam lahko zdaj razkrijete kaj več? 

Smo pred podpisom pogodbe z enim od moštev. Toda dokler stvari niso podpisane, o tem ne smemo govoriti, ker imajo zelo stroge pogoje. Verjetno bo več znanega ob koncu aprila.  

Pri Formuli obstajajo tri možnosti za sodelovanje. Lahko delaš kot proizvajalec in dobavitelj, vendar tega ne smeš omenjati v medijih ali se tako oglaševati. Druga varianta je, da prodajaš izdelke po proizvodni ceni in v zameno lahko oglašuješ sodelovanje v Formuli ena. Tretja možnost pa je, da imaš svojo nalepko na dirkalnem vozilu, kar stane od 10 milijonov evrov naprej, pa še izdelke jim moraš dobavljati zastonj. Mi se pogovarjamo o drugi možnosti in se zdaj samo še odločamo o proizvodni ceni izdelkov.    

Sodelovanje naj bi torej teklo na podoben način kot pri motorističnih ekipah? 

Podobno, le da imamo pri motorjih lahko svoje nalepke na izpušnih ceveh. Ta možnost je boljša kot pri Formuli ena. Pri Formuli bo šlo predvsem za promocijo, zlasti za poznejšo proizvodnjo izpušnih sistemov za avtomobile. Sodelovanje v Formuli je zame osebni in poslovni izziv. Toda narediti izpušni sistem za formulo ni v primerjavi s tistim za motorno kolo nič posebnega. Pri formuli je območje delovanja motorja oziroma razpon obratov veliko ožji kot pri motornem kolesu.    

Ko sva že pri formuli, kakšna je vaša formula za uspeh v poslu? 

Najprej moraš imeti zamisel, v katero moraš verjeti, potem pa moraš vsaj pet do sedem let trdno delati za večji uspeh. Že po dveh letih pa lahko vidiš, ali delaš v pravi smeri.

Kaj bi danes naredili drugače, če se ozrete čez minulih 14 let? 

Morda sem naredil največje napake, ko sem izbral napačne uvoznike in včasih ostal brez denarja. Pred tem se skoraj ne da zavarovati. Ko začneš, računaš na zaupanje in potem v ključnih trenutkih ostaneš brez denarja. Zdaj je že lažje, ker želi z nami delati veliko podjetij, tako da ima vsak uvoznik zadaj nekoga, ki ga lahko hitro zamenja. Uvozniki se tega zavedajo.    

Bi lahko kot podjetnik uspeli v vsaki dejavnosti? 

Mislim, da ne. Motorji so že od otroštva moj konjiček. Sposoben sem narediti dober izdelek, ki ga trg hoče, in zato uspevam. Nimam pa se za kakšnega velikega podjetnika. Vsaj nisem klasičen podjetnik, kot si ga ljudje predstavljajo. Še kravate ne nosim. Meni je izziv narediti dober izdelek, ne pa veliko zaslužiti. V svojem poslu imam to srečo, da lahko izdelek zelo hitro izmerim na napravi. Če je rezultat dober, ga bodo tekmovalci hoteli na dirki, in ko prideš na dirko, ga želijo imeti tudi drugi kupci.  

Logika je zelo preprosta. 

Ja, zelo preprosta, izdelek daš v dinamometer in vidiš, ali je dober.    

Ali to pomeni, da lahko na trg zelo hitro prodre nov proizvajalec, če naredi boljši izdelek? 

Načeloma da, vendar ga trenutno ne more narediti, ker potrebuje toliko tehnologije, kot je nima nihče drug razen nas. Velikoserijski proizvajalci imajo dokaj slabo tehnologijo. Pravzaprav se da opremo kupiti, ampak potem potrebuješ še ljudi, ki bodo znali narediti kaj pametnega. Pri Kawasakiju, denimo, imajo zagotovo več opreme kot mi, pa raje kupujejo od nas, kot da bi sami razvijali. Mi veliko lažje razvijemo nov sistem, ker smo že toliko pretestirali in vemo, kje nastopijo težave in kako se jih da odpraviti. KTM in Aprilia pri nas naročata razvoj izpušnih sistemov tudi za serijske motorje, ki jih potem sploh ne izdelujemo. Od nas kupujejo samo razvoj.   

Torej razvijate izdelke za motorje, ki jih še ni na trgu?

Po navadi delamo za leto in pol vnaprej. Tukaj imamo motorje, ki jih ne sme nihče videti.

Kje se vidite čez deset let? Razmišljate o prodaji podjetja? 

Še se vidim v tem podjetju, o prodaji ne razmišljam. Ne želim, da bi me kdo prevzel.    

Kaj pa vi koga drugega? 

Kupili smo proizvajalca izdelkov iz ogljika v Podpeči, zato da imamo čim več stvari v svoji hiši. Z izdelki, ki jih damo narediti drugam, imamo same težave. Ne zanima pa me, da bi kupovali druge proizvajalce izpušnih sistemov. Naši konkurenti imajo tako tehnologijo, da je mi prav nič ne potrebujemo.   

Koliko rezerve še imate na trgu? 

Rezerve je še kar nekaj, čeprav rast ni več tako velika kot na začetku. Ko bomo izkoristili vso rezervo, zlasti na ameriškem trgu, bomo začeli delati za avtomobilsko industrijo. Tam pa je obseg prodaje petkrat ali desetkrat večji. Delali bomo za športne avtomobile in luksuzne limuzine. Če naredimo izpuh iz titana, lahko pri avtu prihranimo 20 kilogramov. Tudi učinkovitost se da še veliko izboljšati, ker je daleč za učinkovitostjo pri motornih kolesih. Serijsko motorno kolo s 1000 kubičnimi centimetri ima 170 konjskih sil, avto pa morda 80. Motor se vrti s 14 tisoč obrati, pri avtu pa s pol manj. Proizvodnja izpušnih sistemov za avtomobile je samo še stvar končne odločitve. Za to pa potrebujemo veliko večje prostore, ki nam jih že zdaj primanjkuje.

 

Preberite si še:

 

- Igor Akrapovič

- Podjetje Akrapovič - rojena multinacionalka

- Izbor Podjetnika leta 2004