Vemo dovolj, smo dovolj pametni, se bodo sploh pogovarjali z nami, bomo lahko hodili v korak z njimi in podobno, so pogosti dvomi vseh tistih, ki se odločajo, da prvič dvignejo telefonsko slušalko in dajo pobudo izobraževalni ali raziskovalni organizaciji za sodelovanje. Ne! Z dvomi proč, pomislite, koliko energije in znanja ste vložili v to, da ste sploh prišli do tega, da je v vas dozorelo spoznanje, da potrebujete sodelovanje tako imenovanih centrov znanja.

Ste že kdaj doma v pečici pekli krompir in rezultat ni bil lepo zlatorjavo in hrustljavo zapečen krompir, kot ga naredijo v kuharskih oddajah? Se vam kaj podobnega dogaja tudi v podjetju? Vsakdo se je verjetno že kdaj lotili kakšnega projekta in rezultat ni bil takšen, kot so to obljubljala prvotna pričakovanja. Slabi rezultati, podobno kot krompir, ki je zažgan ali surov, pustijo grenak priokus.

Manjša podjetja se vedno nahajajo pred težko izbiro. Ali investirati v marketinške aktivnosti, in če da, koliko. Dilema izhaja predvsem iz dokaj nizkega prometa, ki ga takšna podjetja dosegajo. Običajno gre vedno za borbo »iz meseca v mesec«, zato je odločitev za investicijo težka. Kljub temu pa morajo tudi manjša podjetja poskrbeti za svojo vidnost in prepoznavnost, če želijo obstati in rasti v današnjem konkurenčnem okolju.

Mnoga podjetja si v današnjem času želijo več poslovnih priložnosti pretvoriti v naročila. Zakaj? Ker razumejo, da ob njihovi izgubi tvegajo veliko količino zaslužka ali dobička, lahko pa gre za tveganje izgube strateškega kupca oziroma prodaje strateškega produkta. V trenutnih razmerah na trgu je vprašanje upravljanja s ključnimi priložnostmi nujno, kot je nujno, da z njimi primerno ravnamo.