|
|||||||
Leny Jeans se ne pusti KitajcemKitajci so se na slovenskem trgu pri kopiranju njihovih modnih otroških hlač opekli.
Podjetje Leny Jeans Mojce in Matjaža Dolinarja že od leta 1987 ustvarja modne hlače jeans za otroke od 6 do 16 leta. Podjetje zaposluje le 14 ljudi. In ker niso ravno veliki, so svojo dejavnost osredotočili le na slovenski trg. V Sloveniji imajo zelo razvejeno prodajno mrežo, saj prodajajo svoje izdelke v več kot 70 trgovinah. Že od začetka gradijo blagovno znamko hlač Leny Jeans. Njihova prednost je v bližini in prilagajanju potrebam kupca, saj lahko trgovine dodatna naročila po želji dobijo v 10 dneh. Kot pravi Matjaž Dolinar: če ne bi imeli svoje blagovne znamke, bi verjetno zapravili priložnost, da bi dodali vrednost svojim izdelkom.
Pogovarjali smo se z Matjažem in Mojco Dolinar. Kako se tako malo podjetje pripravlja na nove izzive na trgu? Matjaž: Delamo naprej. Naše podjetje kar dobro shaja glede na razmere na trgu. Dokaj zgodaj smo spoznali, da je slovenski trg zelo specifičen trg v primerjavi z, recimo, italijanskim in avstrijskim, je mešanica italijanskega in nemškega okusa. Če želiš uspeti tu, moraš zadeti pravo stvar. Čeprav mnogi tega ne priznajo, zlasti veliki. Ali ste že občutili posledice poceni izdelkov iz Kitajske?
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.
Matjaž: Lani smo doživeli Kitajsko na lastni koži, ko je slovensko podjetje dalo naše izdelke kopirati na Kitajsko, da jih bodo prodajali na našem trgu. Naredili so veliko zalogo, naše trimesečno delo, a so jo morali na koncu tudi vso uničiti.
Kakšna je bila kakovost izdelkov iz Kitajske? Matjaž: Kitajci znajo zelo dobro kopirati. Prepričan sem, da naš trgovec ni rekel, naj kopirajo še blagovno znamko. Hlače so bile identične kot naše, le kakovost materialov je bila slabša. Mojca: Pri hlačah ni bilo hudih napak. Mislim, da so zelo napredovali pri kakovosti. Matjaž: Sicer pa je na trgu zdaj predvsem cenovna vojna. Mi s cenami ne moremo konkurirati kitajskemu proizvajalcu, saj delamo v neizenačenem delovnem okolju. Pri nas delovna sila že v osnovi več stane. A bi preseli proizvodnjo na Kitajsko? Matjaž: V prihodnjem srednjeročnem obdobju (5 do 7 let) skoraj ni mogoče, da bi se kaj takega zgodilo, ker imamo tako usmerjeno podjetje, da delamo »just in time« - na klic. Če bi delali na Kitajskem, ne bi mogli biti tako prožni, kar je naša prednost.
Kje nabavljate materiale za svoje hlače?
Matjaž: Ker moramo biti prožni, izbiramo tudi dobavitelje iz bližine. Naš dobavitelj je iz Italije in je zelo prilagodljiv. Čeprav je tudi zelo prebrisan in včasih namesto italijanskega porekla dobim azijski izdelek. Kje pa vidite prihodnost za svoje poslovanje? Matjaž: Ker cenovno ne moremo tekmovati s Kitajci, ne z delavci ne s ceno materiala, si prizadevamo, da damo čim večjo dodatno vrednost svojim izdelkom. Graditi moramo na dodani vrednosti in brezhibnih kakovostnih modelih in materialih. Mojca dela na modelih, ki so zelo iskani. Poskušamo se čim bolj približati kupcu. Bližina je včasih tudi prednost, saj vzbuja zaupanje. Mi merimo na srednji cenovni razred, kjer lahko s svojimi plačami in stroški pridemo skozi. V nižjem cenovnem razredu pa nikakor. Ste že dobili ponudbe Kitajcev za selitev proizvodnje? Matjaž: Seveda. Na Dunaju jih kar nekaj kontaktira z nami. Dali so tudi ponudbe, a količine so še vedno prevelike. Izdelkov ne delamo množično. Naši modeli so sezonski. S tem smo se nekoliko zaščitili proti kopiranju.
Ali menite, da je boljša zaščita ali trg brez ovir za pretok blaga?
Matjaž: Mislim, da ni prav, da smo se v imenu multinacionalk odpovedali malce zaščitenemu trgu. Tudi Evropa bi se morala odločiti: najprej postavlja meje in kriterije za zaposlovanje in poslovanje, hkrati pa bi vsi vseeno radi nosili poceni čevlje in obleke, čeprav to na Kitajskem delajo otroci. Ali vašemu poslovanju grozi tekstilni zmaj z Vzhoda? Matjaž: Groženj ne vidim, pa tudi če jih, kaj naj? Nekaj negotovosti je, a ne toliko zaradi Kitajske kot zaradi upadanja kupne moči v Sloveniji. Upam, da bomo s svojim načinom delali še naprej. |
|