|
Iskalnik:
 |
Kitajska - grožnja ali izziv?Selitev na Kitajsko ali zaprtje proizvodnje? Pred takšno dilemo so se po odpravi kvot na uvoz tekstila iz Kitajske v EU srečala številna nepripravljena evropska in slovenska tekstilna podjetja. Odgovori slovenskih podjetnikov.V večini povojnega obdobja so trgovanje s tekstilom in oblačili usmerjali mednarodni dogovori in pogodbe, ki so postavljali količinske omejitve kar zadeva uvoz nizkocenovnih izdelkov iz držav v razvoju. Tako je bilo gospodarstvu v razvitejših državah dana možnost, da postopno prilagodi svoje poslovanje novim izzivom.
Odprava sistema kvot na uvoz tekstila iz Kitajske, v veljavi od januarja letos, ima in bo še imela velik vpliv na evropsko in slovensko tekstilno in oblačilno industrijo. Kitajske prednosti Kitajci so se nekaj let pripravljali na vstop na trg Evropske unije. V zadnjih nekaj letih so zgradili velikanske moderne tekstilne tovarne s sodobno tehnologijo, v katerih ob poceni delovni sili in nizkih fiksnih stroških proizvajajo poceni izdelke. Njihova prednost je tam, pojasnjuje Franc Lesjak, direktor Predilnice Litija, kjer je veliko vloženega dela. Razvili so svoje distribucijske kanale in zgradili ogromne zmogljivosti na področju oblačilne in tekstilne industrije. Tehnologija danes v EU ni več prednost. Kitajske tovarne, predilnice, tkalnice so 5- do 10-krat večje od evropskih. Evropa temu težko konkurira. Znani pa so tudi po izredno dobrem kopiranju izdelkov, njihove kopije so lahko še boljše od originala. Kot pravi Mojca Dolinar iz podjetja Leny Jeans, se je v nekaj letih kakovost kitajskih izdelkov precej izboljšala. Podjetja doma in po svetu so se različno odzvala na nove razmere na trgu. Nekateri so preselili proizvodnjo na Kitajsko, drugi so zaprli tovarne. Malo pa je podjetnikov, ki so sprejeli izziv in se spopadli s težavami. Poceni kitajski izdelki na pohodu
Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.
Lahko poceni kitajski izdelki zasujejo trg in povsem uničijo domačo in evropsko tekstilno in oblačilno industrijo? Seveda lahko, če nič ne naredimo, da bi stvari spremenili oziroma se spopadli z izzivi, ki jih novo okolje prinaša. Trg 21. stoletja je drugačen od doslej znanega. Treba mu je znati prisluhniti in spremljati zahteve potrošnikov – kar pa, kot pravi Franc Lesjak, zahteva procesno in večfunkcijsko vodenje podjetja. Treba se je približati potrebam trga in izhajati iz njega. Dejstvo je, da je slovenska tekstilna industrija v velikih težavah, ki se jih z običajnimi gospodarskimi strategijami ne da rešiti. Tradicija je lepa stvar, pravi Lesjak, a če se je oklepamo, lahko to včasih bolj škodi kot koristi.
Večina zahodnega sveta se je s krizo tekstilne industrije že srečala. V ZDA že v prejšnjem stoletju, ko so delovno intenzivne panoge selili na Japonsko, Indonezijo in v druge azijske države. V ZDA pa so ostajale tako imenovane votle organizacije, kjer so bili samo vodstvo in raziskave in razvoj. Doma so proizvajali le nove modele, ki so zahtevali višjo kakovostno raven in so bili tehnično zahtevnejši. Tudi nekatere evropske tekstilne države (Francija, Anglija ...) so svoje tovarne selile na Vzhod. Slovenska tekstilna industrija ni obsojena na propad zaradi drage delovne sile. Če se ozremo naokoli in pogledamo, kako so se organizirale druge države v Evropi in ZDA, lahko dobimo precej rešitev. Podjetni so sprejeli izziv in del proizvodnje usmerili v visoko kakovostne izdelke za zahtevnejše trge ter specializirane niše. Ključ so tržne niše, raziskave in razvoj, inovacije, sodelovanje ... Novonastalo tržno okolje ponuja priložnosti v proizvodnji visokokakovostnih in tehnološko zahtevnejših izdelkov. Z državami, ki imajo poceni delovno silo, kot so Kitajska, Indija in druge azijske države, je nemogoče tekmovati v cenovni bitki za standardne izdelke. Tako kot evropska tekstilna industrija bo tudi slovenska tekstilna, oblačilna in usnjarskopredelovalna industrija (z najvišjo ceno delovne sile med novimi članicami EU) iskala svojo priložnost v tržnih nišah, pojasnjuje Jožica Weissbacher, samostojna svetovalka v GZS, saj te zaradi majhnosti niso zanimive za države, kot je Kitajska. To so izdelki, ki zahtevajo kratek odzivni čas (modni izdelki), veliko znanja in inovativnosti (high tech, inteligentne tekstilije ...). Sčasoma se bo evropska tekstilna industrija prestrukturirala v tako imenovane tehnične tekstilije, pravi Jožica Weissbacher.
Nekaj številk
Danes je v slovenski tekstilno-oblačilni industriji 24.000 zaposlenih (12.000 v tekstilni, 10.000 v oblačilni industriji) - v 10 letih se je število prepolovilo. Leta 2003 je tekstilna in oblačilna industrija v EU zaposlovala 2.500.000 ljudi v 107.000 podjetjih s skupnim prometom 190 milijard evrov. V takih tržnih razmerah so priložnosti zlasti za mala in srednja podjetja, ki so precej bolj inovativna in prilagodljiva od velikih sistemov, pojasnjuje Lesjak. Takih pa je več kot 95 odstotkov podjetij v EU-ju. Kitajci te prilagodljivosti v svoji »gigantskosti« nimajo. Mala podjetja se morajo povezovati v poslovna partnerstva (grozde in mreže), saj lahko le tako ustvarjajo pogoje za vrhunski razvoj ter nenehne inovacije na področju procesov in izdelkov, tako na tehnološkem kot na netehnološkem področju (kreativnost in moda). V takih partnerstvih se po verigi od začetka do konca procesa dodajajo inovacije, tega naboja inovacij v izdelku pa Kitajci ne morejo zlahka kopirati, pojasnjuje Lesjak. Res pa je, da morajo biti vodstvo podjetja in zaposleni v nenehnem stiku s trgom, nenehno se morajo izobraževati in razvijati nove visokotehnološke izdelke. Tekstilna industrija v Evropi bo ostala le, če bodo vodilni delavci dovolj spretni in strokovno usposobljeni pri iskanju in ustvarjanju tržnih niš, opozarja Lesjak. Pomembna je prožnost vodstva za usmerjanje v inovativno industrijo in razvoj, temelječa na kakovosti, kreativnosti in modnih zmožnostih.
Ohraniti evropske prednosti Evropska tekstilna industrija, kamor sodi tudi slovenska, je v svetu vodilna in priznana po kakovosti in inovativnosti tehnologije ter visokokakovostnih izdelkih. Tu se proizvaja pestra paleta izdelkov, od vsakdanjih in športnih oblačil, oblačil za visoko modo, proizvodov za letalstvo, formulo ena, preprog, zidnih tapet in tekstilij za opremo doma, do modernih »tehničnih tekstilij« za uporabo pri gradnji cest in stavb, izboljšanju zemlje, transportu, zdravju, varnosti ... Prav inovativni izdelki so pripomogli, da je evropski tekstilni industriji kljub večji storilnosti drugih držav uspelo ohraniti določeno stopnjo konkurenčnosti na svetovnem trgu. V nasprotju z nekaterimi vejami industrije v Evropi ima tekstilna in oblačilna industrija vodilni položaj, kar zadeva uporabo tehnologije, inovacij na področju procesov in izdelkov, vključno z modnim oblikovanjem in drugimi dejavnostmi na področju »netehnoloških« inovacij. Izziv tudi za vlade Prva in glavna naloga podjetij, ki želijo preživeti na trgu, je torej spopasti se z novimi tržnimi izzivi. Vloga vlad pa je, da oblikujejo ugodne razmere, v katerih se tekstilna in oblačilna industrija lahko razvijata in konkurirata, tako na domačem kot na mednarodnih trgih. Evropske vlade morajo biti previdne, da ne ogrozijo trenutnega položaja tekstilne in oblačilne industrije s pobudami in ukrepi na regulatornem področju, kar bi le še dodatno otežilo uspešno delo podjetij. Da se bo industrija laže spopadala z izzivi v prihodnosti, pa je pomembno, da se delovno silo izobrazi in usposobi, da bo znala izkoristiti nove priložnosti in izzive trga. Tako bo tekstilna in oblačilna industrija lahko pritegnila najsposobnejše mlade ljudi v svoje vrste. IZKUŠNJE SLOVENSKIH TEKSTILCEV Poiskali smo nekaj domačih podjetnikov in jih povprašali, kako sprejemajo nove izzive na trgu. |
|
