…in se uresničuje

Pred več kakor letom dni sem v eni svojih kolumn, ki jih mesečno pišem za dnevni časopis, zapisal, da se slovenskemu gospodarstvu obeta katarza. Bal sem se, da se bo zgodila … nisem hotel verjeti … a vseeno mi je racionalna analiza stanja gospodarstva to jasno pokazala. Kaj je problem? Leta 2004 so posamezni menedžerji in drugi z dobrimi bančnimi zvezami začeli pravo prevzemno evforijo. Sprva je kazalo, da lahko vsakdo postane tajkun, le prave zveze moraš imeti in poznati moraš našo gospodarsko folkloro. V letih 2006 in 2007 je bila prevzemna evforija resnično na vrhuncu. Gospodarska konjunktura in želja po tajkunstvu sta podžigali strasti v gospodarstvu. Videti je bilo, da denar leti v žepe kar sam od sebe, brez dela in brez truda.

 

Tisti, ki smo navajeni svoj kruh služiti s trdim delom, smo bili kot ljudje iz napačnega stoletja. Old fashion people. Ko so mi banke ponudile neko podjetje v odkup in sem ga zavrnil, so se zelo čudili, kako je to možno. Ker to delajo vsi, ker je to logično za menedžerja, ker mora baje imeti vsak menedžer obvezno v lasti vsaj eno veliko podjetje, tako kakor mora imeti vsak lovec svojega psa. Moram priznati, da sem resnično razmišljal o ponujenem nakupu … približno en dan. Ko sem analiziral podatke podjetja in ugotovil, da ima resnično velik potencial, da je na prvi pogled resnično to lahko fantastična priložnost, sem se zgrozil ob dejstvu, da to podjetje po nakupu od 10 do 15 let ne bi bilo več kreditno sposobno – bilo bi prezadolženo. Vsakemu poprečnemu zaposlencu je jasno, da če 15 let nič ne vlagaš v tehnološki razvoj podjetja, takšno podjetje zanesljivo propade. Poleg tega je tu tudi potreben obratni kapital, ki ga v primeru plačniške krize krvavo potrebuješ. Sem rekel: »Ne, hvala«. Seveda sem izpadel kot čudak. A to me ni motilo, bolj me je motilo to, da so moji kolegi menedžerji zapadali v evforična stanja. Ugotovil sem, da je večini cilj le osebno bogastvo, ne razvoj podjetja, da večina z nakupom misli vztrajati v podjetju le nekaj kratkih let, potem pa podjetja prodati ali pa ga poslati v prisilko, mogoče kar v stečaj.