Žrebanje namesto razpisov

Z javnimi razpisi za različne subvencije, spodbude, ugodne kredite in kar je takega, kar naj bi podjetnikom olajšalo življenje, je vedno križ. Ali je denarja premalo ali so pogoji prezahtevni ali pa so postopki preveč birokratski. Dobro, včasih drži, da podjetniki jemljejo te razpise preveč »po domače«, kot pravijo tisti, ki jih pripravljajo. In se potem kdo med izvajanjem projekta premisli in denar nameni za kaj drugega, kot je napovedal v razpisni vlogi. In se čudi, zakaj mu birokrati tega ne dovolijo.

 

Če se gremo odpravo administrativnih ovir zares, potem bi morali ves čas iskati rešitve za lažji dostop do tovrstnih finančnih spodbud. Igor Akrapovič je nekoč predlagal, da preprosto ukinemo vse razpise in da država ne da podjetnikom nič. V zameno pa zniža davke. Ne zdi se mu namreč logično, da država najprej vsem podjetnikom pobere denar, nato se ga nekaj izgubi po raznih agencijah in skladih, na koncu pa morajo podjetniki kandidirati, da ga dobijo vsaj del nazaj. In še to ga dobi le peščica. Enako idejo je bilo presenetljivo slišati na pravkar končanem obrtnem sejmu v Celju od gospodarskega ministra dr. Mateja Lahovnika. Rekel je dobesedno tako: »Če bi sam odločal, ne bi bilo subvencij niti davčnih olajšav, bi bile pa nižje davčne stopnje.«

 

Ker pa minister Lahovnik ne odloča sam, bodo davki ostali in z njimi (upajmo) tudi razne finančne spodbude. Kako poenostaviti dostop do njih? Morda najbolj inovativno idejo je na enem od srečanj Kluba podjetnikov pri OZS predlagal Rudi Bric, ki se je zavzel za neke vrste loterijo. Moti ga namreč, da zdaj pri ocenjevanju prijavljenih razvojnih projektov, nihče ne preverja projekta; vsaj v podjetje ne pridejo ocenjevalci, ki bi »v živo« preverili, kaj ima podjetnik pokazati. O vlogah odločajo ljudje v pisarnah, navadno tako, da pogledajo bilanco podjetja in jim je »vse jasno«. Toda bilanca kaže zgodovino podjetja, ne pa prihodnosti. Skratka, če bi subvencije razdelili z žrebom, bi imeli vsi podjetniki enake možnosti, ne bi bilo treba zaposlovati desetin javnih uslužbencev, ki zdaj pregledujejo vloge, ne bi bilo sumov o korupciji, podjetnikom ne bi bilo treba zapravljati časa za pisanje vlog, ne bi bilo treba plačevati dragih svetovalcev, ki pripravijo vloge, in tako naprej.

 

Je ideja o žrebanju finančnih spodbud preveč utopična? Niti ne, če pomislimo, da na podoben način, torej z žrebanjem, že zdaj rešujejo nič manj pomembne stvari. Amerika na primer podeljuje zelene karte novim priseljencem prav z žrebanjem. Če pa je državo vseeno strah za denar, bi lahko uporabila varovalko: za uspešne projekte bi bil denar nepovraten, pri neuspešnih pa bi unovčila garancijo in zraven prejemniku še zaračunala obresti. Taka srečka pa ne bi bila več brezplačna.