Žepni PC-ji

V oktobrskem Podjetniku smo podrobno opisali družino dlančnikov, ki delujejo z operacijskim sistemom Palm. Tokrat si bomo ogledali še družino, ki deluje z Microsoftovim operacijskim sistemom Pocket PC. Ta pa temelji na Windows, in to je tisto, kar da tem dlančnikom značilno »noto«.  

Upravljanje s temi dlančniki je podobno, kot smo ga vajeni že pri namiznih računalnikih, ki uporabljajo Microsoftove programe. To pomeni, da jih lahko začnemo uporabljati takoj in dodatno učenje ni potrebno. Vse je tam, kjer pričakujemo. V skladu z osnovno Microsoftovo filozofijo, dobite v svežnju tudi programe, ki omogočajo komuniciranje z zunanjim svetom. Za delo z dokumenti je nameščena okrnjena različica paketa Office. Ker je proizvajalec isti (Microsoft), je meja med operacijskim sistemom in paketom Office popolnoma zabrisana. Sicer je pa na voljo ogromno dodatne programske opreme, ki jo bodisi kupimo ali pa brezplačno prenesemo z interneta.

Nadaljevanje članka je vidno samo naročnikom.

Dlančnike Pocket PC izdeluje več podjetij. Med najbolj znanimi so dlančniki podjetja HP oziroma Compaq. Pred združitvijo podjetij v eno je imelo podjetje HP svojo blagovno znamko Jornada, podjetje Compaq pa blagovno znamko iPAQ. Po združitvi pa je skupno podjetje HP obdržalo blagovno znamko iPAQ, ki ima tudi največji tržni delež med vsemi Pocket PC-ji. Tudi ostali proizvajalci računalniške opreme imajo svoje dlančnike. Med kakovostnejšimi in na našem trgu prepoznavnimi so Fujitsu Siemens (Pocket LOOX), Dell (Axim), Toshiba (E), ASUS (MyPal), Acer (N in S serija), NEC (E), ViewSonic, Casio in Sharp.   

Zgodovina Pocket PC-ja 

Prvi operacijski sistem, ki se ga je dalo uporabiti tudi v dlančnikih, je Microsoft razvil že »davnega« leta 1997 – to je bil Windows CE. V letu je Microsoft 2000 predstavil prilagojeno različico operacijskega sistema, imenovano Pocket PC, letos pa najnovejšo različico operacijskega sistema za mobilne naprave, Windows Mobile 2003. Gre za sklop programske opreme, ki jo je mogoče uporabljati tako v dlančnikih kot tudi v sodobnih mobilnih telefonih. Šele zadnja različica operacijskega sistema dovolj dobro podpira brezžično omrežje Wi-Fi, večpredstavne vsebine (vključen je Media Player 9) in Messenger, ki je priljubljen programček za povezavo in pogovor med uporabniki priključenimi na internet.  

Področja uporabe 

Podobno kot Palmovi dlančniki tudi Pocket PC-ji omogočajo vnos podatkov (črk, številk, znakov) s plastičnim pisalom (»svinčnikom«). Drugače kot Palmovi dlančniki, pri katerih imajo pri veliki večini modelov za vnos podatkov predvideno posebno polje pod zaslonom, zaslon pa je kvadraten (približno 5,5 x 5,5 cm), so imeli Pocket PC-ji že od začetka večji zaslon (približno 5,5 x 8 cm), podatke pa je mogoče vnašati kjerkoli na zaslonu. Podatke je sicer mogoče vnašati tudi tako, da na dnu zaslona »prikličemo« risbo tipkovnice in se potem dotikamo posameznih znakov. Toda vnos podatkov z risanjem črk in drugih znakov je neprimerno hitrejši kot tipkanje po »tipkovnici«. V primerjavi s Palmovimi dlančniki, ki prepoznajo samo posamezne znake, lahko nekateri Pocket PC-ji prepoznajo tudi normalno vezano oziroma pisano pisavo, toda prepoznavanje znakov v tem primeru ni dobro.  

Tudi Pocket PC-ji imajo kot osnovne funkcije imenik, koledar dogodkov, beležnico, seznam opravil in kalkulator.  

· Imenik
Temelji na načelih Microsoftovega Outlooka. V polja lahko poleg imena in priimka vpišemo še najrazličnejše telefonske številke (doma, v službi, v avtu, GSM, telefaks in podobno). Vpišemo lahko tudi domače in službene naslove, položaj v podjetju, več elektronskih naslovov in URL spletne strani, rojstni dan, ime soproge ali soproga, otrok ... Kot opombo pa si lahko napišemo tudi komentarje, ki so lahko v zvočni ali pisni obliki. Naj omenim, da se vsak vnos rojstnega dne ali obletnice poroke samodejno vnese v koledar, ki nas opomni, da imamo obletnico poroke.  

· Koledar
Nove dogodke vpisujemo glede na vrsto dogodka. Vpišemo še lokacijo in kdaj se dogodek začne in konča. Dogodki so lahko običajni, ki trajajo le nekaj ur, ali pa celodnevni, ki lahko trajajo več dni. Vsakemu dogodku lahko dopišemo tudi frekvenco pojavljanja, ki je poljubna (recimo vsak tretji četrtek v mesecu). Na dogodek nas lahko dlančnik po izbiri pred tem opomni.. Smiselno je, da nas na sestanek opomni vsaj kakšne pol ure prej, medtem ko nas mora na obletnico poroke spomniti vsaj kak dan prej. Vsakemu dogodku lahko pripišemo tudi kategorijo, ki je lahko službena, zasebna ali kaj tretjega. Kar si pač izberemo. 

· Opravila in zapiski
Nadaljnja osnovna funkcija pri dlančnikih so opravila. To so naloge, ki jih moramo narediti, in na katera nas dlančnik opozarja, dokler niso narejena oziroma dokler jih ne odkljukamo. Med osnovne funkcije sodijo še zapiski. Ti so lahko v pisni obliki (lahko tudi narišemo poljubno slikico) ali pa posnamemo pogovor, ki se shrani k sporočilu.  

· Žepni Word in Excel
Za poslovno rabo nam bosta prav prišla še Pocket Word in Pocket Excel, ki sta namenjena predvsem pregledovanju in urejanju datotek, ki smo jih prenesli v dlančnik iz namiznega računalnika. Lahko pa tovrstne datoteke ustvarimo tudi na novo. Žepni različici Worda in Excela nimata vseh funkcij, a dovolj za osnovno uporabo.  

· Urejevalnik datotek
Za urejanje, kopiranje in prenašanje datotek med različnimi mapami imamo urejevalnik datotek (File Explorer), ki ga poznamo tudi iz namiznih računalnikov. 

· Spletni brskalnik

V skladu z Microsoftovo filozofijo imajo Pocket PC-ji tudi vse programe za vstop na internet, oziroma žepno različico Internet Explorerja. Podobno kot v namiznem računalniku nam vse nastavitve pomaga izpeljati čarovnik.  

· Priboljški
Med programe, ki ga proizvajalci brezplačno dodajajo k dlančnikom sodita običajno še pregledovalnik slik in program za branje elektronskih knjig. 

· Programi po meri uporabnika
Poleg naštetih osnovnih programov pa lahko v dlančnik namestimo tudi druge programe, narejene za specifične potrebe in želje posameznega uporabnika. Večino teh programov je sicer treba kupiti, kar nekaj preprostih programov pa si lahko z interneta prenesemo brezplačno. Pri plačljivih programih je filozofija podobna, kot jo poznamo iz osebnih računalnikov: proizvajalci ponujajo brezplačne preizkusne različice, na podlagi katerih se laže odločimo, ali nam programček ustreza in ga bomo kupili ali ne. Včasih z nakupom polne različice programa za namizni računalnik dobimo tudi različico za dlančnik, oba programa pa sta zasnovana tako, da se ob sinhronizaciji podatki prenašajo med namiznim računalnikom in dlančnikom v obe smeri. Kot zgled lahko navedemo Microsoft Money.    

Povezava navzven  

Dlančniki pridobijo uporabnost, ko jih povežemo navzven. Najosnovnejša povezava je z namiznim računalnikom. Dlančnik postavimo v podstavek, ki je povezan v vzporednimi ali USB-vrati računalnika – prek teh podatke v dlančniku sinhroniziramo s posebnim programom ali programi (odvisno od tega, katere programe smo naložili v dlančnik) v namiznem računalniku. Med sinhronizacijo lahko v dlančnik namestimo tudi nove programe ali prenašamo datoteke.  

Za sinhronizacijo nam rabi program Microsoft ActiveSync, ki ga moramo najprej namestiti v namizni ali prenosni računalnik. Sinhronizacija poteka v obe smeri, kar pomeni, da nam vseh naslovov in stikov ni treba ročno vnašati v dlančnik, ker se to naredi samodejno. Kontaktni naslovi se iz Outlooka sami prenesejo v dlančnik. Podobno velja tudi za koledar dogodkov, opravila, zapiske in druge programe, ki to omogočajo. Tudi elektronska pošta se lahko tako sinhronizira, če to seveda poprej nastavimo. Sinhronizacija pa je koristna tudi, če se iz kakršnegakoli razloga izgubijo podatki v dlančniku ali osebnem računalniku. Podobno velja ob zamenjavi dlančnika za novejšega - vse obstoječe podatke enostavno prenesemo in vzpostavimo prejšnje stanje. Prek podstavka se polni tudi baterija v dlančniku, saj v podstavek priključimo tudi napajalnik. 

Dlančniki lahko komunicirajo med seboj ali z drugimi mobilnimi napravami (telefon) prek infrardeče povezave (IrDa) ali modrega zoba (bluetooth). Infrardeča povezava je ena izmed najosnovnejših, saj jo omogoča praktično vsak dlančnik. Primerna je za komunikacijo z notesnikom ali GSM-aparatom. Slabost te povezave je, da je izredno počasna in deluje na kratki razdalji. Precej bolje se obnese bluetooth, saj povezava deluje precej hitreje in na daljši razdalji (do 10 metrov). Tudi ta povezava se uporablja za komunikacijo z notesnikom in GSM -paratom. Verjetno vsi poznate slušalke bluetooth za prenosne telefone. Telefon je lahko v torbi, na drugem koncu sobe ali v prtljažniku avtomobila, mi pa sprejemamo klice. V zadnjem času pa je zelo priljubljena brezžična povezava WLAN (Wireless LAN - brezzično krajevno omrežje) v internet, o čemer pa nekoliko pozneje.  

Tako smo prišli do tehničnih značilnosti, ki dlančnike ločijo med seboj po zmogljivostih in ceni.   

Tehnične značilnosti 

Kar na dlančniku najprej opazimo, je zaslon. Večina ima zaslon velikosti 3,5 palca (6 x 8 cm), ločljivosti 240 x 320 pik, 16-bitne barvne globine (65.536 barv).  

Velikost delovnega pomnilnika je lahko 32, 64 ali 128 MB. Več kot ga imamo, več programov lahko shranimo. Treba je poudariti, da programi za dlančnike niso tako požrešni glede pomnilnika, kot smo to vajeni pri namiznih računalnikih. Za nezahtevne uporabnike je dovolj 32 MB. Tisti zahtevnejši, ki dlančnike izkoriščajo intenzivneje, pa bodo potrebovali vsaj 64 MB.  

Srce dlančnika je procesor. Hitrejši kot je, zmogljivejši dlančnik imamo. Pri večini operacij procesor niti ni polno obremenjen, razlike se pokažejo pri izračunih, razvrščanju v Excelu ali iskanju v Wordu. Procesor je še najbolj obremenjen ob predvajanju večpredstavnih vsebin. Trenutno so v vrhu ponudbe 300 ali 400 MHz procesorji Intel XScale.  

Programe in datoteke lahko pri dlančnikih shranjujemo tudi na posebnih razširitvenih karticah, ki nam rabijo kot zunanji pomnilnik. Kartice so popolnoma enake, kot jih poznamo pri digitalnih fotoaparatih ali mobilnih telefonih. Večina dlančnikov podpira pomnilniške kartice SD (Secure Digital), nekateri pa podpirajo tudi MMC (MultiMedia Card) in CF (Compact Flash), ki je bil do nedavnega standard. Pomnilniške kartice so različnih velikosti, tja do 1 GB. Na kartice shranjujemo zahtevnejše programe, zbirke podatkov ali različne večpredstavne vsebine, kot so glasba v obliki MP3 ali videoposnetki.  

Za poslušanje imajo dlančniki vdelan zvočnik. Imajo tudi priključek za slušalke. Že najosnovnejši dlančniki imajo vdelan mikrofon, tako da jih lahko uporabljamo kot digitalni diktafon. Velikost shranjene datoteke je odvisna od delovnega pomnilnika ali velikosti pomnilniške kartice.  

V razširitveno režo lahko vstavimo tudi omrežno kartico, GSM-modem, GPS-navigacijski modul, modul bluetooth ali kaj podobnega. Novejši in zmogljivejši, kar pomeni tudi dražji dlančniki imajo večino teh komunikacijskih naprav že vdelanih in razširitveno režo uporabljamo le za dodatni spomin ali kakšno bolj nestandardno napravo kot je recimo GPS sprejemnik.  

Omrežno kartico uporabljamo za povezavo dlančnika s strežnikom, na primer v službi ali za neposreden priklop v vstopno točko (Wi-Fi hotspot).  

Podjetniki in vsi tisti, ki potrebujejo povezavo s svojim strežnikom tudi takrat, ko so na poti, uporabljajo GSM-modem za povezavo preko mobilnega omrežja. Zaenkrat kot GSM-modem uporabljajo GSM-aparat s katerim se povežejo prek vrat IrDa ali povezave bluetooth, ki je precej hitrejša. Že v naslednjem letu pa pričakujemo dlančnike z vdelanim GSM- modemom.   

Dodatna raba dlančnikov 

GPS-navigacija je v zadnjem času precej razširjena. Sam uporabljam dlančnik za navigacijo v avtomobilu. Dlančnik vstavim v posebno srajčko, ki ima razširitveno režo za kartico CF, na kateri so shranjeni zemljevidi držav in krajev. Srajčka je tudi GPS-sprejemnik. Vse skupaj namestim na vetrobransko steklo avtomobila. Slovensko podjetje Autronic, ki zastopa podjetje Navman, ima na voljo tudi vso programsko opremo za glasovno vodenje. Pri njih sem dobil tudi zemljevid Slovenije in Ljubljane.  

Nekateri bodo GPS-navigacijo z veseljem uporabljali tudi v pomorstvu. Precej podjetnikov ima jadrnice in poleti odpravijo na daljša križarjenja. Nekateri, predvsem tekmovalci, pa GPS navigacijo uporabljajo tudi v jadralnih letalih.

 

Na Pocket PC lahko priključimo tudi posebno tipkovnico, ki dlančnik spremeni v skoraj »pravi« računalnik. Dlančniku pa lahko dodate tudi digitalni fotoaparat, ki ga priključite kar v režo SD.

Iz ponudbe je razvidno, da v tem trenutku prevladuje 400 MHz Intelov procesor. Dlančniki za običajno uporabo imajo 32 ali 64 MB pomnilnika. Sami moramo ob nakupu presoditi, kako intenzivno bomo dlančnik uporabljali in koliko programov nameravamo naložiti. Pri dlančnikih namreč ni enostavno dokupiti še nekaj dodatnega RAM-a, kot smo tega vajeni iz namiznih računalnikov. Res pa je, da lahko del programja naložimo tudi na dodatno pomnilniško kartico, ki jih lahko izmenjujemo.  

 

Pri ceni se pozna tudi povezljivost navzven. V dlančnike vedno bolj prodira modri zob, tako da brez tega praktično na trg ne pride noben nov dlančnik.  

Brezžična omrežna kartica WLAN pa je standardna oprema le pri visoko zmogljivih in praviloma tudi dragih dlančnikih. Če takšnega ne potrebujemo, bomo ob nakupu privarčevali kar precej denarja.