Ženska je uspešna, če je ženska

Novembra je imela Nicole Dereumaux v Ljubljani seminar o novih usmeritvah v prodaji. Predstavila je model prilagojene prodaje, ki ga posebej predstavljamo v okvirju. 

Z Nicole Dereumaux smo se pogovarjali še o eni usmeritvi, ki ni povezana z njenim seminarjem. Ker je izjemno energična poslovna ženska, ki že čez dvajset let opravlja najodgovornejša dela v omenjenem velikem mednarodnem podjetju, nas je zanimal njen pogled na vlogo žensk v poslovnem svetu. 

Torej, kakšna je danes vloga žensk v poslovnem svetu?  
Zelo pogosto me sprašujejo, ali je direktorica sploh še lahko ženska v klasičnem pomenu, kakšne so razlike med moškimi in ženskami na delovnem mestu in podobno. Na taka vprašanja je težko odgovoriti. Ko sem leta 1979 še delala v prodajni službi nekega hotela, sem nekoč ponujala hotelske storitve podjetju Mercuri International. Po pogovoru mi je sogovornik rekel, da ni zainteresiran za našo ponudbo, a mi je ponudil službo v omenjenem podjetju. Dodal je še, da bom začela z nižjo plačo, kot jo prejemajo moški sodelavci, ker sem enostavno ženska, in da mi bo čez tri mesece plačo povišal, če bom naredila toliko kot moški. Prav to se je tudi zgodilo. Po treh mesecih sem dosegala rezultate moških sodelavcev, vendar mi je nadrejeni rekel: »Načrte si uresničila, vendar si še vedno ženska.« 

Vseeno ste štiri leta pozneje postali direktorica francoskega podjetja Mercuri International, leta 2004 pa še izvršna direktorica celotne skupine. 
Sama sem leta 1968 doživela študentsko revolucijo v Parizu, po kateri je postalo normalno, da je tudi ženska lahko direktorica. Danes sem vesela, da sem tu, kjer sem. Ženske imajo veliko prednosti. Najslabše je, da želi ženska, ko postane direktorica, posnemati moške. Ženske smo običajno bolj čustvene in znamo bolj čustveno komunicirati, kar je za direktorja velika prednost. Ženske smo tudi bolj intuitivne, saj se odločamo na podlagi občutka. Moški so pa racionalnejši.

Pri izbiranju novega sodelavca ima moški pred sabo vprašalnik in na papirju zapisane vse kriterije, ki jih mora izpolnjevati novi sodelavec. Kje pa je občutek? Jaz pri izbiranju novih ljudi uporabim tudi svoj občutek. Imam o nekem človeku dober ali slab vtis? Na koncu vedno odloči prav občutek, kar se mi je do zdaj še vedno obrestovalo. Zelo natančno se spomnim primerov, ko sem si po koncu pogovora s kandidatom rekla: Na vsa vprašanja je dobro odgovoril, izpolnjuje vse pogoje, torej ga moram zaposliti. Toda imam slab občutek. Če sem ga nato vseeno zaposlila, se je kasneje pokazalo, da je bila to napaka.