Štiri zgodbe poslovnih angelov

Klub poslovnih angelov je bil zasnovan kot zbirališče podatkov o ponudbi in povpraševanju po neformalnem tveganem kapitalu v Sloveniji. Doslej je bilo v klubu prijavljenih 27 poslovnih angelov, ki so bili pripravljeni vložiti od milijon do deset milijonov tolarjev. Sedem angelov se je doslej iz kluba izpisalo, a le zaradi tega, ker so svoja sredstva že naložili in trenutno niso zainteresirani za nove informacije glede naložbenih priložnosti. Povpraševanja po kapitalu je bilo bistveno več, vsota aktualnega povpraševanja je ves čas približno desetkrat večja od ponudbe kapitala.  

Po kapitalu je doslej povpraševalo 138 podjetij, v povprečju pa je v klubu prijavljenih 90 do 100 podjetniških projektov. V treh letih je bilo izpeljanih 30 sestankov. V letu 2003 se je prijavil prvi angel ženskega spola. Ključna storitev kluba je bila ves čas posredovanje informacij oziroma prirejanje spoznavnih sestankov med podjetniki, ki iščejo naložbeni kapital, in poslovnimi angeli, ki kapital ponujajo. Znova velja omeniti načelo, da govorimo o lastniškem financiranju, torej o kapitalskem vložku, ki temelji na predpostavki, da bo nagrada za tveganje kapitalski dobiček, ki ga bo poslovni angel dosegel s prodajo svojega deleža.  

Doslej so bili prek kluba poslovnih angelov izpeljani štirje posli. Številka je na prvi pogled skromna in ne obeta, da bi se lahko kmalu uresničili načrti, postavljeni v začetku delovanja. Pa vendarle lahko ocenimo, da gre za pomemben premik, zlasti če upoštevamo dvoje. Prvič, v svetu je po 11. septembru 2001 vlaganje močno upadlo, in drugič, Slovenci vlagamo, če naj verjamemo različnim raziskavam, ki so bile izvedene v letu 2002 (na primer GEM), zelo previdno, hkrati pa tudi nosilci bolj tveganih podjetniških projektov niti ne razmišljajo o pridobivanju zunanjih virov financiranja. Če upoštevamo še dejstvo, da je bila v Sloveniji leta 2002 izpeljana le ena naložba, lahko zaključimo, da na tem področju na hitro ni pričakovati zelo dramatičnih rezultatov.  

 

Kljub vsemu si v nadaljevanju na hitro poglejmo štiri zgodbe, ki jih imamo za rezultate dela kluba poslovnih angelov. Delovno jih imenujemo: kava, nepremičnina, črna škatla in vitražno steklo.  

Štirje projekti 

Podjetnik v projektu kava je nekdanji trgovski potnik v podjetju, ki je iz Italije uvažalo in distribuiralo eno od znamk kave espresso in vse, kar k taki distribuciji sodi (strojčki, skodelice, pribor, prtički ...). Lastnik podjetja se je odločil, da zaradi starosti poslovanja ne bo nadaljeval, zato je pogodbo o distribuciji, nekaj zalog in nekaj let star kombi za razvažanje ponudil v odkup. Trgovski potnik je imel vse potrebno znanje in tudi trg mu je bil dobro znan, žal pa ni imel prebite pare v žepu. Poslovni angel v tem primeru je bil gostinec, v skupno podjetje je vložil okrog 5 milijonov tolarjev za 50-odstotni delež. Ker je imel gostinec dobre zveze na Hrvaškem, jima je uspelo poslovanje iz Slovenije razširiti tudi čez mejo. 

Projekt nepremičnina je bil klasični nepremičninski posel. Podjetnik je iskal vlagatelje za manjši stanovanjsko-poslovni objekt. Zbrana sredstva naj bi šla za nakup zemljišča in ureditev dokumentacije, vlagatelji pa se za zavarovanje svojega vložka vpišejo kot lastniki v zemljiško knjigo. Gradnja se financira iz avansov za nakupe posameznih stanovanj oziroma poslovnih prostorov, vlagatelji pa se na koncu poplačajo iz dobička. Zanimivo je, da je poslovni angel, ki je vložil 8 milijonov tolarjev, sicer tudi sam direktor in lastnik manjšega gradbenega podjetja. Družba z omejeno odgovornostjo je bila, kot je pri takih poslih v navadi, ustanovljena samo za ta projekt, in jo bodo ustanovitelji po poplačilu vseh vpletenih najverjetneje zaprli. 

 

Črna škatla je izum študenta elektronike. Gre za inteligentno škatlo, ki naj bi (zelo laično povedano in navadnim smrtnikom nerazumljivo) krmilila signale iz optičnih vlaken. Pogajanja med študentom in poslovnim angelom, sicer tudi podjetnikom, so se končala tako, da je poslovni angel zaposlil študenta v svojem podjetju, tako da črno škatlo razvija za mesečno plačo. 

 

Podjetje, ki je izdelovalo vitražno steklo, je potrebovalo sredstva za izplačilo enega od partnerjev, ki je povzročal težave, hkrati pa so si želeli poslovnega angela, ki bi lahko pomagal pri pridobivanju novih poslov. Vlagatelj, ki je v podjetje vložil 4 milijone tolarjev, je sicer član uprave enega večjih gradbenih podjetij v Sloveniji, torej na pravem položaju, da podjetju uredi tudi kak posel pri gradnji novih objektov. 

Kako naprej 

Zanimanje za klub poslovnih angelov je razmeroma veliko, pričakovanja pa pogosto nerealna, predvsem tistih, ki iščejo kapital. Občutek je, da mnogi sploh ne vedo, za kaj kapital sploh potrebujejo, in niti za posredovanje teh potreb niso pripravljeni storiti ničesar, celo poslovni načrt smatrajo kot nepotrebno poigravanje s papirjem, na katerega je mogoče napisati karkoli. Praktično do zadnjega vsi pričakujejo hitre odločitve poslovnih angelov, morda kar na prvem sestanku.  

Nauk te zgodbe je sicer ta, da se v podjetništvu vedno mudi, saj gredo lahko poslovne priložnosti mimo nas, po drugi strani pa tudi svarilo podjetnikom, naj se posla ne lotevajo, dokler niso skrbno preučili, koliko kapitala zares potrebujejo za zagon podjetja. Pri načrtovanju finančnih potreb so podjetniki pogosto preveč optimistični in kaj hitro lahko pri rasti poslovanja zaidejo v težave zaradi velikih stalnih stroškov, neoptimalnih zalog, prekratkih plačilnih rokov, o katerih se dogovorijo z dobavitelji, in predolgih plačilnih rokih, ki jih obljubijo kupcem, da bi le lahko prodali svoje blago oziroma storitev.  

Delo v Klubu poslovnih angelov vsekakor nameravamo nadaljevati. Veliko vprašanje je, ali lahko ta način financiranja postane pomemben delež financiranja malih in srednjih podjetij v Sloveniji, vsekakor pa bo klub ostal pomemben dejavnik uveljavljanja kulture lastniškega financiranja v Sloveniji, tako da bo to postalo sestavni del podjetniškega okolja.