Šikaniranje zaposlenih

S spremembo kazenskega zakonika iz leta 2008 se mobing šteje za šikaniranje na delovnem mestu, kar je kaznivo dejanje. Iz kazenskega zakonika: (1) Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. (2) Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. 

Dejanja šikaniranja na delovnem mestu so dokazljiva z izpovedjo žrtve, s pričami in ne nazadnje tudi z zdravniškim dokazilom. Verjetno je poleg vas še kdo v podjetju opazil šikaniranje sodelavke s strani direktorice. Da ustavite pritiske, ki se izvajajo nad sodelavko, je morda prvi korak pogovor z direktorico. Direktorica lahko šikanira zavestno in namerno ali pa svoje oblike vedenja nima ozaveščene in gre za tako imenovano »slepo pego« v njeni komunikaciji. Če je tako, bo pogovor z njo prispeval k ozaveščanju njenega vedenja in s tem izboljšanju komunikacije do sodelavke. Ta pogovor lahko opravi kdorkoli v podjetju, najučinkoviteje pa bo, če ga izpelje nekdo z enako ali višjo formalno močjo, kot jo ima direktorica. Tudi sodelavki naj se ponudi pogovor oziroma pomoč ter predstavi možnosti reševanja nastalega položaja. Pomembno je, da se žrtev spodbudi, da spregovori.  

Druga možnost je pravnoformalna. In sicer, zoper direktorico se lahko vloži civilna tožba ali prijava kaznivega dejanja na policiji oziroma tožilstvu. Prijavo lahko vloži sodelavka kot žrtev šikaniranja ali kdorkoli iz podjetja. Velikokrat žrtve ne želijo biti izpostavljene, zato vas pozivam, da kot sodelavci prevzamete odgovornost očividcev ter ustrezno ukrepate.