Še enkrat: zmeda glede letnih dopustov

Že v julijski številki Podjetnika smo začeli raziskovati vprašanje, koliko dni dopusta pripada delavcu, ki se mu pri delodajalcu izteče delovna doba po 1. juliju. Denimo, da se zaposlitev izteče v avgustu. Je treba potem delavcu priznati 8/12 dopusta ali kar ves dopust? 

Od kod izvor nesporazuma? Zato, ker je Zakon o delovnih razmerjih, ki med drugih določa izračun izrabe letnega dopusta, nedorečen in ga je zato mogoče brati na različne načine. Zakon v svojem 162. členu namreč piše, da ima delavec »pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu« - nato so našteti trije pogoji, od katerih je zadnji takšen: » ... če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem«.

In potem sledi naravno vprašanje: Kaj pa, če delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha po 1. juliju? Zakon glede tega molči. In ker molči, se je uveljavilo tolmačenje, da je logično, da formula dvanajstin po mesecih več ne velja in da delavcu pripada celoten dopust. Torej, če se zaposlitev konča 29. junija, delavcu pripada 6/12 dopusta, če se pa zaposlitev konča 2. julija (le nekaj dni kasneje kot v prvem primeru), mu pa pripada 12/12. Je to zares logično?

 

Kot smo že poročali, smo vprašali nekaj strokovnjakov in institucij in dobili različna tolmačenja. Prav naše spraševanje pa je sprožilo tudi razmišljanje na več koncih, kako to nedorečenost zakona odpraviti.  

Zanimivo je tudi pojasnilo člana predsedstva ZSSS Gregorja Mikliča, sicer pravnika, ki je razložil, od kod je nastalo tisto določilo v zakonu, ki govori o dvanajstinah letnega dopusta samo pri prvih šestih mesecih in ne pozneje. Njegova razlaga je naslednja: Nekoč je prihajalo do več zlorab, ker ljudje ponavadi izkoriščajo večino svojega letnega dopusta poleti, kar pomeni, da v prvem polletju izkoristijo komaj nekaj dni dopusta. In če je potem prišlo do odpusta, se je dogajalo, da so bili ljudje postavljeni na cesto, ne da bi v prvih šestih mesecih izkoristili ustrezni del dopusta. Zakon je zato izrecno želel zaščititi pravico delavcev do ustreznega dela dopusta in izrecno tudi zapisal, da je treba delavcem priznati tudi za prvo polovico leta ustrezne dvanajstine dopusta. In tako je potem iz te plemenite želje po zaščiti pravic delavcev prišlo do prepričanja, da pa delavcem, ki se jim zaključi delovno razmerje v drugi polovici leta, pripada celoletni dopust ne glede na dejansko trajanje zaposlitve v danem letu.

 

S takim tolmačenjem je prišlo do nepravičnega položaja, ko je odpuščenim delavcem pripadlo več dopusta glede na opravljeno delo kot tistim, ki delajo vse leto. Predstavljajte si, da nekdo zaključi delovno dobo pri delodajalcu 2. julija. Po marsikje sprejetem tolmačenju naj bi mu pripadal celoletni dopust. Če ga že ni izrabil, potem bi moral delodajalec delavcu podaljšati zaposlitev do izrabe celotnega dopusta (denimo do 1. avgusta) ali pa mu izplačati denarno odškodnino. Nato bi se ta delavec zaposlil pri drugem delodajalcu in ta bi mu moral omogočiti izrabo sorazmernega dela dopusta, v našem primeru za obdobje od 1. avgusta do 31. decembra ali 5/12 celoletnega dopusta. Delavec bi tako prišel do pravice izrabe 17/12 letnega dopusta. Logično? 

Gregor Miklič je zato že v začetku naše raziskave zatrdil, da je treba rešitev za vse te nesporazume poiskati v konvenciji 132 Mednarodne organizacije dela, katere članica je Slovenija. Ta konvencija v Sloveniji velja neposredno, kajti naša ustava v 8. členu določa , da se »ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno«. In ta konvencija glede plačanega letnega dopusta govori o dopustu, ki je sorazmeren z dolžino delovne dobe v danem letu. Osnovni smisel za pravni red torej ne pušča dvoma, kako je treba izračunati in plačati dopust delavcu, če se mu delovno razmerje zaključi po 1. juliju. Pač po mednarodnem dokumentu, ki mu Republika Slovenija priznava neposredno veljavo, kot to piše v ustavi.  

V našo raziskavo glede tolmačenja in prakse priznavanja letnega dopusta so se vključili tudi pri Združenju delodajalcev Slovenije in v nadaljevanju objavljamo njihove ugotovitve in stališče.  

---------------------- 
Opomba: Pri tolmačenju pravic do celoletnega dopusta je še nekaj fines, kajti gre za dve pravici: ena je pravica do pridobitve celotnega letnega dopusta, druga pa je pravica do izrabe letnega dopusta. Zaradi jasnosti argumentacije v našem primeru obdelujemo položaj, ko je nekdo pri delodajalcu že pridobil pravico do celotnega letnega dopusta.