Čudež ustvarjalnih podjetnikov

»Odločitev, da prideva delat v Slovenijo, je bila leta 1990 bolj emocionalna kot racionalna, vsekakor pa zelo pogumna. Najbrž bi lahko z Jernejem veliko več naredila, če bi bila v prijaznejšem okolju. 'Talenti', kot so hudobija, škodoželjnost in skopost, nas vse siromašijo. Ko na primer v Franciji opazijo, da nekomu nekaj uspeva, pridejo občina, regija, država in rečejo, vam gre pa dobro, kaj potrebujete, da bi vam šlo še bolje? Denar za raziskave, prostore, dodatno znanje? Pri nas pa pravijo, aha, temle tu gre pa predobro...« (Intervju z Japcem Jakopinom, Dnevnik, 22. maj 2004)
Ne vem, če lahko človek prebere kakšno bolj žalostno sodbo o neki državi, kot je tista, ki jo izreče človek, ki uživa splošno spoštovanje. A prav takšne besede bolj kot ne vem kakšna znanstvena analiza potrjujejo pomen raziskave, o kateri poroča dr. Stanko Blatnik v članku »Samo ustvarjalnost zagotavlja prihodnost«.  

Je izjava Japca Jakopina preveč čustvena? Poglejmo, kaj lahko preberemo v omenjenem članku. Članek govori o tem, da je danes človeška glava po svojem pomenu prehitela vse druge »produkcijske faktorje«. Čeprav se seveda nič ne more zgoditi brez financ, teh na novem pogledu na svetovno konkurečnost ni nikjer. Je pa veliko dejavnikov, ki so vsi povezani s človeško ustvarjalnostjo. Odstotek ljudi, ki deluje v ustvarjalnih poklicih, število let šolanja, število patentov, delež DBP, ki je namenjen raziskavam... Pravzaprav nas ti dejavniki sploh ne presenetijo. Toda, Richard Florida, avtor novega pogleda na konkurenčnost držav (o njegovih raziskavah poroča dr. Stanko Blatnik), tem dejavnikom dodaja še kazalnike, kot so, koliko so v posameznih državah (družbah) strpni do tujcev in drugih ras, ali prebivalci prisegajo na moderne vrednote nasproti konservativnim in ali družba dopušča, da se posameznik izrazi ali ne.  

Stanko Blatnik napoveduje, da bo v Sloveniji organiziral nekaj raziskav, ki bodo Slovenijo uvrstili na prikazanih lestvicah, in dokler te raziskave niso končane, lahko o njenem mestu na teh lestvicah samo ugibamo. Morda pa je izjava Japca Jakopina bližnjica mimo vseh teh obsežnih raziskav. Pove nam pa preprosto, da je naša družba nespodbudna v dveh dimenzijah - recimo jima horizontalni in vertikalni. Horizontalna dimenzija pomeni odnos med ljudmi, vertikalna pomeni odnos države (navzdol) do ljudi. In Japec Jakopin lepo pove, da smo - horizontalno gledano - netolerantni in foušljivi, ter vertikalno gledano - država naredi vse, da tvojo dejavnost naredi čim bolj grenko.  

Z nestrpnostjo pričakujemo nove podatke o našem mestu na svetovni lestvici ustvarjalnosti, glede na stopnjo tolerance oziroma človeške naklonjenosti ustvarjalnosti in samopotrjevanju pa lahko samo rečemo, da so uspehi posameznih podjetnikov pravi čudež.