Človeški element

V času trenutne gospodarske krize lahko pogosto beremo o razlogih za njen nastanek ter o načinih njenega reševanja. Posamezniki na podlagi različnih teorij predlagajo različne ukrepe. Veliko se govori o potrebi po prevrednotenju vrednot, redefiniranju finančnih trgov in nadzora nad njimi, o novi gospodarski paradigmi in podobnih frazah.

 

Ekonomska znanost zadnjih desetletij je temeljila na veri v svobodo trgov, njihovo samoregulacijo ter racionalnem vedenju posameznika v različnih vlogah, ki jih je zasedal. Posebej v zadnjem času pa vse glasnejši postajajo pristaši teorije vedenjske ekonomije. V grobem pripadniki vseh vedenjskih smeri v ekonomiji predpostavljajo, da smo posamezniki »zgolj ljudje« in zaradi tega pri svojem vedenju in odločanju sprejemamo odločitve, ki jih je težko utemeljiti le z racionalnim odločanjem.

 

Enako ugotavljata George A. Akerlof, Nobelov nagrajenec leta 2001, in Robert J. Shiller, priznana ekonomista z univerz Berkeley in Yale v svoji knjigi Živalski motivi (ang. Animal Spirits). V knjigi opredelita pet psiholoških dejavnikov in na podlagi njihovega vplivanja na naše odločitve opredelita številne sodobne makroekonomske pojave, med njimi tudi recesije, vključno s trenutno.

 

Mnoge njune makroekonomske ugotovitve lahko apliciramo na podjetniško raven in jih uporabimo pri lastnem delu.