Človek, ki je izumil ekspresno pošto

Fred Smith: »Bil sem pripravljen tvegati, ker izgubiti vse ni najhujša stvar, ki se ti lahko zgodi. Zaradi izkušnje v vojni mi je bilo to zelo jasno.«

Če naj nam stranke zaupajo dostavo zanje izredno pomembnih predmetov, nam morajo 100-odstotno zaupati. Kar pomeni, da moramo zagotavljati 100-odstotno storitev. Zato pri zanesljivosti in kakovosti ni kompromisov, nikoli ju nismo zniževali, da bi s tem povečevali dobiček. Takšno je razmišljanje Freda Smitha, ustanovitelja in direktorja družbe Federal Express oziroma FedEx. Več kot 40 let v poslu mu uspeva ostajati največji, navkljub konkurenci in tehnologijam, ki spreminjajo naše komunikacije.

Ravno so minila štiri desetletja, odkar je 389 zaposlenih pri Federal Express poskrbelo za prevoz 186 paketov med 25 ameriškimi mesti. Od tega dne v letu 1973 dalje je promet tekel nemoteno vsak dan in po dveh letih porodnih krčev se je rodila moderna ekspresna pošta. »Moja inovacija je bila, da sem vzel idejo iz telekomunikacij in bančništva in jo uporabil v transportu,« pravi Smith. Prvi osnutek zanjo je nastal približno deset let prej, ko je Smith študiral ekonomijo na Yaleu in je sistem dostave pošte preko noči, ki ne poteka linijsko, ampak preko središčne točke, orisal v seminarski nalogi. Nikogar ni navdušil, menda mu je učitelj rekel, da mora biti ideja, če naj dobi vsaj dobro oceno, najprej izvedljiva.

Smith se zaradi tega ni preveč sekiral. Mladenič iz Misisipija je bil vajen povprečnih ocen. Tam je odraščal z materjo in strici, saj je njegov oče preminil, ko je imel Fred komaj štiri leta. Bil je samostojen otrok; ker ni imel očeta, se je veliko stvari moral naučiti sam, se spominja. A uspešen poslovnež je pustil družino dobro preskrbljeno in Fred je preživel mirno otroštvo in mladost fanta iz višjega sloja. Že kot najstnika so ga pritegnila letala in naredil je izpit za amaterskega pilota.

Od vojaka do podjetnika

Po dokončanju študija se je vpisal v vojsko in postal marinec ter štiri leta služil v Vietnamu. Bil je del letalskih sil, četudi nikoli ni postal vojaški pilot, ampak oglednik, posebej izurjen, da je iz letala opazoval dogajanje na tleh. Iz Vietnama je odnesel tri stvari: vpogled v drobovje vojaške logistike, znanje in veščine vodenja ljudi ter spremenjen odnos do delavskega razreda. »Preden sem šel v Vietnam, nisem imel veliko stika z delavskim razredom, tam pa sem poveljeval enoti, v kateri so bili predvsem mladeniči iz delavskih družin. Doma se ne bi nikoli družili, tam pa smo skupaj jedli, pili, spali in se borili in spoznal sem njihov način razmišljanja,« pravi Smith.