Značilnosti sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi

Avtor: | Objava: 20.06.2005



Z delavcem ste se dogovorili za sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi. Ali morate kot delodajalec delavcu izrecno predstaviti pravice, ki jih ta ima v primeru sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi? 

Zakon o delovnih razmerjih opredeljuje sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi, ki predstavlja vrsto pogodbe med strankama in mora biti vedno v pisni obliki, sicer je zakon ne šteje za veljavno sklenjeno. 
 
V sporazumu o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavcu navesti:
- pravice, ki mu na podlagi podpisa tega sporazuma gredo, oz.
- določene posledice, na katere delavec v primeru sklenitve sporazuma pristane. 

Sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi je za delodajalca vsekakor najugodnejša rešitev prekinitve delovnega razmerja z delavcem, medtem ko je za delavca ta rešitev najmanj ugodna.
Zakaj? 

1. Na podlagi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi delavec v skladu z določbami zakona nima pravice prijaviti se na Zavodu RS za zaposlovanje in na tej podlagi uveljavljati nadomestila za brezposelnost ali denarno pomoč, kar je za delavca v primeru prenehanja delovnega razmerja ključnega pomena, saj ni potrebno, da si je novo zaposlitev že poiskal. Pravice do uveljavljanja nadomestila za brezposelnost delavec nima zaradi določbe Zakona o zavarovanju in zaposlovanju za primer brezposelnosti, ki določa, da brezposelni osebi, v primeru, da ji delovno razmerje preneha po njeni volji, nadomestilo ne pripada. Ker je sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi vrsta pogodbe, katero delodajalec in delavec podpišeta prostovoljno, se šteje, da je delavec pogodbo o zaposlitvi prekinil po lastni volji, zaradi česar, kot rečeno, ni upravičen do nadomestila za brezposelnost.

2. Prav tako na podlagi tega sporazuma, po zakonu, delavcu ne pripada odpravnina, če se z delodajalcem ne dogovori drugače.   

Za delavca in delodajalca ima lahko sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi mnoge prednosti, saj se prenehanje delovnega razmerja uveljavi tako, kot je to volja strank in ne tako, kot bi sicer predpostavljala zakonska domneva. Vendar mora, kot že navedeno, še posebej delodajalec, kot »močnejša« pogodbena stranka, pri sklepanju takih sporazumov upoštevati, da delavca skladno z zakonom opozori o posledicah sklenitve takega sporazuma.  

PRAVNI VIR:
Zakon o delovnih razmerjih
(UL RS 42/2002)
Zakon o zavarovanju in zaposlovanju za primer brezposelnosti (UL RS 5/91)


Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *