Značilnosti in pasti pogodbe o trgovskem zastopanju

Agencijsko pogodbo z zastopniki (agenti) pogosto sklepajo znana in manj znana mednarodna podjetja, ki želijo tržiti svoje izdelke oziroma storitve v Sloveniji in v ta namen podpišejo agencijsko pogodbo s podjetjem v Sloveniji. Pogodba prinaša precej koristi za obe pogodbeni stranki, tako za naročnika kot tudi za zastopnika (agenta). Naročniki se za sklenitev agencijskih pogodb običajno odločijo zato, da zmanjšajo raven tveganja pri vstopu na tuje trge (denimo zaradi nižjih stroškov trženja izdelkov oziroma storitev, zaradi zastopnikovega boljšega poznavanja lokalnih tržnih zakonitosti, zaradi prodaje izdelkov oziroma storitev na trgu, kjer ti izdelki še niso uveljavljeni). Zastopniki (agenti) pa z agencijsko pogodbo pridobijo možnost, da zastopajo in sklepajo posle za običajno ugledna mednarodna podjetja, za svojo dejavnost (zastopanje) pa so upravičeni do ustrezne provizije.  

Zastopniki so lahko fizične ali pravne osebe 

V Sloveniji pogodbo o trgovskem zastopanju oziroma agencijsko pogodbo ureja Obligacijski zakonik, ki določa, da se z njo zastopnik zaveže, da bo ves čas skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročnikom in da bo v tem smislu posredoval med tretjimi osebami in naročnikom, pa tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in na račun naročnika sklepal z njimi pogodbe, naročnik pa se bo zavezal, da mu bo za vsako pogodbo dal določeno plačilo (provizijo). Zastopniki so lahko tako fizične osebe kot tudi pravne osebe, ki samostojno in s pridobitnim namenom opravljajo zastopanje kot registrirano dejavnost. Posebnost agencijske pogodbe je ta, da lahko tudi zastopnik (agent) sklene tako pogodbo kot naročnik z drugimi zastopniki (agenti). V zakonu je jasno določeno, da ima lahko naročnik na določenem območju za isto vrsto poslov več zastopnikov (več agentov), se pa lahko z določenim zastopnikom v pogodbi izrecno dogovori za tako imenovano ekskluzivno zastopanje, ki daje zastopniku de facto monopolni položaj na področju zastopanja za konkretnega naročnika. Po drugi strani pa obstaja konkurenčna omejitev tudi za zastopnika, saj ta ne sme brez naročnikove privolitve prevzeti obveznosti, da bo na istem območju in za isto vrsto poslov ali za isti krog strank delal za drugega naročnika.