Zlata sredina

Primerjali smo dva karavana in eno limuzino (VW); vsi so imeli dizelske agregate. In če bi si pri dveh avtomobilih absolutno izbral dizelski motor, bi imel pri enem rajši bencinskega. A več o tem v nadaljevanju.  

 

VW passat 

Da, ta avtomobil ima za sabo že kar precej lepo zgodovino. Počasi ga bodo »pospravili« in na njegovo mesto bo prišel nov model. Ampak povem vam, da s passatom ni prav nič narobe, kvečjemu nasprotno - v začetku prodaje novega bo morda kaj narobe z njim in ne starim passatom!  

 

Oblika avtomobila je prepoznavna »na 100 kilometrov«, klasična, volkswagnovska z velkim znakom VW na sredini in skoraj izumirajočo, še bolj klasično triprostorsko obliko (motorni pokrov, kabina, prtljažni del).  

Notranjost je odlično oblazinjena in izredno natančna izdelana, v tem razredu je merilo kakovosti. Seveda ne smemo pozabiti niti na prostornost, pa odlično ergonomijo za voznika in izredno udobje za sovoznika. Za potnike zadaj je prav tako veliko prostora, žal pa ti ne bodo uživali v takem udobju kot spredaj. Volanski obroč je nastavljiv v vseh smereh; 6-stopenjski menjalnik je natančen, ročica za prestavljanje pa priročna. Prtljažni prostor je s svojimi 475 do 800 litri prostornine bolj karavanski kot limuzinski, seveda pa je passat na voljo tudi v karavanski različici, če si želite še dodatnega prostora.

 

 

Za pogon testenga avtomobila je skrbel 1,9-litrski turbodizelski agregat, ki avtomobilu razvije 130 konjskih moči pri klasičnih 4000 vrtljajih. Največji navor je 310 Nm, ki jih avtomobil razvije pri 1900 vrtljajih. In predvsem navor v kombinaciji s šeststopenjskim menjalnikom je tisti, ki ti da občutek, da je avtomobil »dizelska raketa«. Pospeševanje s tem avtomobilom je res dobro, že podatek, da do 100 km/h z mesta potrebuje samo 9,9 sekunde, je zgovoren, največja hitrost, ki jo doseže, pa je 208 km/h. Ob tem pa velja omeniti tudi porabo: na 100 kilometrov po tovarniških podatkih porabi med 4,6 in 7,5 litra, na testu pa smo porabili – tole boste verjetno težko verjeli – 7,2 litra! 

Avto ima dobro podvozje, in tisti, ki trdijo, da so nemški avtomobili trdi, se motijo. Nemški avtomobili imajo nekoliko trše sedeže, vendar ne vzmetenja. Vzmetenje v testnem avtomobilu je bilo dobro, saj dovoljuje hitro vožnjo skozi ovinke, obenem pa tudi dovolj nežno »pobira« vse neravnine na cesti. Seveda je avtomobil nekoliko podkrmiljen, saj je večina teže na sprednjih kolesih. Tako morate, seveda če ste se odločili, da boste ovinek speljali nekoliko prehitro, malce bolj obrniti volan, saj avtomobil sicer nežno zdrsne prek sprednjih koles iz ovinka. Za tak manever seveda ne potrebujete vrhunskega dirkaškega znanja, saj je to povsem naravna reakcija vsakega voznika – nekoliko bolj obrniti volan in spustiti pedal za plin. Za to je avtomobil izredno varen, seveda ob tem, da se ob nesreči praktično ves napihne! 

Če niste ravno občutljivi na zadnjo modo, potem je prav zdaj ta avtomobil najboljši. Odpravili so vse napake, cena pa je ugodnejša, kot je bila na začetku njegove poti! 

Toyota avensis 

Kar je znamka Volkswagen v Evropi, to je Toyota na Japonskem. Zapisati je sicer treba, da je Toyota v Evropi precej uspešnejša kot Volkswagen na Japonskem, vendar to za nas nima pomena, saj smo v Evropi danes in zdaj! In avensis je avtomobil, ki je prav gotovo narejen po željah evropskega kupca. Ob tem pa seveda velja omeniti še pregovorno japonsko zanesljivost, saj Toyotini avtomobili že vrsto let zasedajo prva mesta v zanesljivosti po neodvisnih testih avtomobilskih klubov. 

Razen zanesljivosti pa je razlogov za nakup več. Avensis ima prijetno in dovolj moderno obliko, Japonci pa so se v zadnjih nekaj letih končno znebili tistih preveč zaobljenih linij, pri katerih niti centimeter avtomobila ni imel ravnega roba. Zdaj so našli ravnotežje med zaobljenostjo in »ravnostjo«. 

Notranjost avtomobila je seveda nekoliko drugačna kot pri volkswagnu, prijaznejša na pogled, vendar pa ne toliko aristokratska. Prijetne barve, nekoliko bolj zaobljena armaturna plošča, pa prijazna osrednja konzola brez nepotrebne navlake stikal. Precej preprosto, a učinkovito, kar je še ena od lastnosti, ki so jo Japonci pridobili v zadnjih letih. Ergonomija ni tako dobra kot pri passatu, kajti volan, predvsem pa sedež bi bila lahko nekoliko izdatneje nastavljiva. Udobno je tudi sopotniku, v primerjavi s passatom pa je sedenje na zadnji klopi udobnejše, čeprav je na pogled tam nekoliko manj prostora, a je zadnja klop bolj ergonomsko oblikovana, vključno z nekoliko bolj nagnjenim naslonjalom.  

 

Menjalnik, v testni toyoti 5-stopenjski, je bil natančen, ročica v pametnem dosegu roke, pa še hitro se je dalo prestavljati. Žal pa motor v tem avtomobilu ni tako lepo sledil željam voznika po hitri vožnji, kot denimo pri passatu.  

 

Prtljažnik pa je velik: v osnovi meri 520 litrov, ob popolnoma podrti klopi pa 1500 litrov. Motor v testnem avtomobilu je bil 2-litrski turbodizelski in je razvil 116 konjskih moči pri 3600 vrtljajih ter 280 Nm navora pri 2000 vrtljajih. Vsekakor se ta motor ne more kosati z motorji koncerna Volkswagen, vendar pa japonski avtomobili niso nikoli prav sloveli po odličnih dizelskih agregatih. In če vprašate mene, bi si pri toyoti vsekakor raje izbral bencinski motor, saj so ti povsem nekaj drugega in res kakovostni.  

Na testu smo povprečno porabili 7,2 litra goriva na 100 km, ob tem pa je treba tudi povedati, da vožnja nikakor ni bila tako agresivna in hitra kot s passatom. Največja hitrost je 190 km/h, z mesta do hitrosti 100 km/h pa pospeši v 11,4 sekunde. 

Avtomobil ima odlično podvozje. Je dovolj mehak, dovolj trd, dovolj popustljiv in zanesljiv. Tako je le malenkostno podkrmiljen, precej manj kot denimo passat ali stilo multiwagon.    

 

Fiat stilo multiwagon 

Italijani so bili od nekdaj znani kot izredni oblikovalci. Seveda so bili tudi tehniki odlični, a vseh stvari niso vedno izpeljali tako, kot so si zamislili. Vendar pa v zadnjih letih tudi fiati postajajo čedalje zanesljivejši (v nasprotju z drugimi evropskimi znamkami, kjer postajajo avtomobili vse manj zanesljivi). Prav stilo pa se pri nas ni ne vem kako prijel, tako kot njegov predhodnik bravo/brava ne. Pa je to pravzaprav škoda, kajti to je dober avtomobil.  Seveda pa moram pri našem testnem stilu kar takoj povedati, da so se Italijani to pot odpovedali delčku tistega vrhunskega oblikovanja samo zato, da bi bil avtomobil »funkcionalnejši«, oziroma bolj praktičen. Tako je stilo postal nekakšna mešanica med enoprostorskim avtomobilom in karavansko različico. Po praktičnosti ga resnično lahko uvrščamo v sam vrh avtomobilov tega razreda, ob tem pa je oblikovalcem uspelo ohraniti tudi zvrhano mero elegance. 

Avtomobil je nekaj posebnega predvsem v notranjosti, saj vozniku in potnikom ponuja res veliko udobja in praktičnosti. No, kot voznik bi imel sicer malenkostne pripombe nad ergonomičnostjo avtomobila, vendar se v njem vseeno dobro sedi. Tudi vsi glavni pripomočki so taki, kot bi morali biti - volan in izredno priročna ročica menjalnika, čeprav ta ni tako mikroskopsko natančen v primerjavi s volkswagom in toyoto. Osrednja konzola je prijetno in praktično urejena, brez množice nepotrebnih stikal, in oprema v testnem avtomobilu je bila bogata.  

Prtljažnik v osnovi meri 510 litrov in ga lahko seveda postopno povečate vse do 1480 litrov. To pa je zelo veliko.  

Pod sprednjim pokrovom se je tudi v tem testnem avtomobilu skrival turbodizelski agregat. Prav pri Fiatu so se spomnili skupnega voda za gorivo (common rail), ki so ga potem prevzele skoraj vse tovarne. Le Volkswagen z vsemi svojimi znamkami je šel svojo pot in je dodatno črpalko za povečanje pritiska pri vbrizgu namestil kar v vsako vbrizgalno šobo. Kakor koli in katerikoli sistem že vzameš, dizelski agregati so odlični in se po zmogljivostih vse bolj kosajo z bencinskimi. Vendar pa imajo dizelski vrsto prednosti – med drugim tudi manjšo porabo goriva. Fiatov 1,9-litrski JTD zmore 115 konjskih moči pri 4000 vrtljajih in 225 navora pri 2000 vrtljajih. Avtomobil zmore pognati do hitrosti 190 km/h, z mesta do hitrosti 100 km/h pa ga pripravite v 11,2 sekunde. V tovarni obljubljajo porabo med 5,6 in 7,5 litri, na testu pa smo porabili nekaj več kot 7,8 litra. To je dober rezultat.