Zgodbe z veliko strastjo

Ugledni udeleženci (visoki državni uradniki, predstavniki znanosti, inovatorji) so (spet) ugotovili, da je inovativnosti v Sloveniji veliko in prenosa v prakso premalo. Kaj pomeni zloglasni »prenos v prakso«, si ljudje zagotovo različno predstavljamo, vendar verjamem, da je precej takih, ki v duhu neke prejšnje zgodbe razmišljajo: »Država bi morala …«

 

Prav tako pred nekaj dnevi je zasebna poslovna fakulteta organizirala posvet na temo mehkih veščin, ki jih potrebujemo v profesionalnem in zasebnem življenju. Predstavljen je bil vidik posameznika, ki je v debati in naslednjih predstavitvah zašel v splošno ugotavljanje, kako so država in menedžerji krivi, da mladi nimajo služb in prihodnosti. Na posvetu je bil tudi študent tehnične fakultete. Pazljivo je poslušal in se razjezil: »Zakaj ves čas govorimo o službah za mlade. Jaz nočem službe. Jaz hočem delati službe za druge. Tega me naučite!«

 

In navsezadnje, prav tako pred nekaj dnevi je najbolj gledana televizija v osrednjih poročilih namesto nove tajkunske afere končno predstavila drugačno zgodbo. Gospa, ki je po 25 letih šivanja v Muri ostala brez službe, se je po nekaj mesecih »caganja« doma spomnila svoje velike strasti: zdravilnih zelišč. Zdaj ima svoje podjetje, ki se ukvarja prav s tem. Nikoli ne bo finančno obogatela. Posel ji omogoča solidno življenje. Ampak pomembno je, kar je vzhičeno povedala – da je zdaj srečna!