Zeleni podjetniški trendi

Še do pred nekaj leti smo na ekološko zavest gledali kot na vprašanje osebne odločitve. Da, ekološki problemi so obstajali, tako pred našimi vrati kot na oddaljenih kotičkih Zemlje, toda zdelo se je, da je vprašanje, koliko se bomo odločili sami za ekološko osveščena dejanja, vendarle stvar prepričanja; kot da gre za prosto izbiro.  

Toda prav v zadnjih letih tudi ekonomski trendi kažejo, da bo prostora za »proste izbire« vse manj in da bomo morali v svojih poslovnih odločitvah vedno bolj upoštevati ekološke elemente. Ta tekst želi prikazati tako širši okvir dogajanja v svetu in hkrati opozoriti na konkretna dogajanja, ki kažejo, kako se podjetja v svetu prilagajajo novim spoznanjem.  

Ozadje  

Svetovne cene energije in kovin so od jeseni 2001 v povprečju narasle za približno 70 odstotkov. Za tako delovanje trga sta vsaj dva razloga. Prvi je naraščajoče povpraševanje novih ekonomskih gigantov, kot sta Indija in Kitajska. Drugi pa je ta, da je trg osnovnih surovin razmeroma centraliziran, kar lastnikom/dobaviteljem omogoča oblikovanje višjih cen od tistih, ki bi jih dosegle surovine na »idealno delujočem trgu«. Za nafto tudi vemo, da je pred nami, v prihodnjih 10 do 20 letih, točka, po kateri bo letna količina načrpane nafte začela padati, tako da se bo zares uresničila napoved o koncu »naftnega obdobja«. Zares smo ujeti v veliko protislovje: na eni strani se povečuje povpraševanje po naravnih virih za proizvodnjo čedalje več izdelkov za zadovoljevanje naraščajočih želja in potreb čedalje številčnejših prebivalcev planeta, na drugi strani pa spoznavamo, da je teh virov vse manj.    

 

Na prvi pogled se zdi, da rešitev že imamo. Kajti naraščajoče cene surovin spodbujajo inovacije oziroma zaradi naraščajočih cen postajajo nove rešitve ekonomične. Pojavljajo se vedno bolj ekonomični avtomobili in računalniki, imamo vedno več izdelkov, ki so iz recikliranih surovin, zbiranje odpadkov napreduje in podobno. Toda ves ta napredek ne odtehta dejstva, da je izdelkov, ki nastajajo, vedno več. Če povemo drugače: na mikroekonomski ravni se učinkovitost rabe naravnih virov zaradi pozitivne sile konkurenčnosti povečuje, medtem ko se na makroekonomski ravni, zaradi težnje po gospodarski rasti, v absolutnem smislu povečuje poraba osnovnih surovin in energije.