Zelene franšize in drugi trendi

Ko sem pred dvema desetletjema zbiral informacije o poslovni obliki franšizinga, sem dobil vtis, da je ta poslovna oblika podjetniškega sodelovanja z redkimi izjemami omejena na razviti Zahod. Tedaj so bili Južna Koreja, Filipini, Malezija, Singapur še na samem začetku razvoja te poslovne zvrsti, podobno kot Slovenija. Danes Slovenijo na tem področju puščajo zadaj tako Azijci, kot Latino-Američani, a tudi nekatere srednje in vzhodno-evropske države. Svoje so tod opravile tudi stalno rastoče večmilijonske velemestne aglomeracije na teh kontinentih z relativno obsežnim srednjim razredom z ustrezno kupno močjo in njegovimi specifičnimi potrebami. To so ustrezna »gojišča« za velik del franšiznih konceptov. Obsežni podsektorji franšizinga so izvorno povezani z različnimi področji trgovine, v svetovnem merilu zelo pomembno področje pa je hitra prehrana. Vedno večji segment franšizne dejavnosti je na področjih storitev.

 

Vedno bolj se tudi na področju Azije uveljavljajo franšize, ki se naslanjajo na obstoječe verige trgovin, bodisi kot njihov integriran del, s posebno identiteto poslovne znamke, kot poseben kotiček (shop in the shop) ali pa kot posebna prodajalna v kompleksu vodilnega podjetja v verigi njegovega trgovskega centra, pri čemer vodilno podjetje, čeprav morda večje od franšizodajalca, lahko igra tudi vlogo franšizojemalca. Enote take franšize vodijo poslovodje, zaposleni pri vodilnem podjetju, kar bistveno spreminja motivacijsko predpostavko franšizinga (franšizojemalec kot neposredni povečevalec dobička).

 

Ekonomije obsega, ki so v zadnjih letih pomagale pri razmahu franšizinga na domačih trgih, zlasti na Kitajskem, v Braziliji, Indiji in Rusiji, šele v relativno malem obsegu vplivajo tudi na izvoz franšiz iz teh držav. Tako veliko število domačih franšiz s hitro hrano v teh državah le težko sprede celotno zelo specifično spremljevalno dobaviteljsko in podporno mrežo, četudi bi bile privlačne za stranke v drugih državah. Med manjšimi ekonomijami, ki izvažajo franšizne sisteme, najdemo Singapur, nekaj skandinavskih držav ter Novo Zelandijo. Potem ko razvijejo domače franšize, prodirajo najprej v bližnja okolja. Pogosto pa v soseščini najdejo tudi dobavitelje vhodnih izdelkov za svoja franšizna podjetja, medtem ko se ta internacionalizirajo tudi v širša okolja. Velik del teh franšiz je predvsem s področja trgovine, nekaj pa tudi s področij, kjer so okusi in navade manj podvrženi nacionalnim in etničnim posebnostim (npr. finančno svetovanje, nepremičnine, hrana za domače ljubljenčke, darila, tekstil, šport ...)