Začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine

Kot posojilodajalec ste s stranko sklenili posojilno pogodbo. Posojilojemalec ob zapadlosti obveznosti denarja ni vrnil, zaradi česar ste vložili izvršbo na podlagi verodostojne listine. Posojilojemalec se je medtem preselil v tujino, kjer se je tudi zaposlil. Na ozemlju Republike Slovenije ima le eno nepremičnino. V predlogu za izvršbo ste tako kot edino izvršilno sredstvo predlagali izvršbo na nepremičnino. Sodišče je izdalo sklep, s katerim je izvršbo dovolilo, dolžnik pa je zoper ta sklep pravočasno vložil ugovor. Spor se tako nadaljuje s pravdo, v kateri bo pristojno sodišče ugotovilo, ali je vaša terjatev utemeljena. Ker posojilojemalec ne prebiva več v Sloveniji in razen omenjene nepremičnine nima nobenega drugega premoženja, iz katerega bi se lahko terjatev ob koncu pravde poplačala, se zastavlja vprašanje, kako zavarovati terjatev posojilodajalca (upnika), saj obstaja možnost, da posojilojemalec (dolžnik) proda tudi omenjeno nepremičnino? 

 

V konkretnem primeru gre za denarno terjatev. Zakon o izvršbi in zavarovanju predvideva instrumente za zavarovanje denarnih in nedenarnih terjatev med tekom pravdnega ali kakšnega drugega postopka, če so zanje izpolnjeni z zakonom določeni pogoji.  

V tem primeru bi lahko upnik v zavarovanje svoje terjatve sodišču predlagal izdajo začasne odredbe s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine, kar se vpiše v Zemljiško knjigo. S tem je terjatev zavarovana do konca pravdnega postopka.  

Prvi pogoj, da sodišče izda takšno začasno odredbo za zavarovanje denarne terjatve je, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo nastala. V konkretnem primeru je bila z dolžnikom sklenjena posojilna pogodba, zaradi česar glede izpolnjevanja tega pogoja ne bo večjih težav. Vendar pa je poleg navedenega potrebno izkazati še nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve precej onemogočena ali precej otežena. Za zadostitev temu pogoju, mora upnik izkazati tako objektivno nezmožnost uveljavitve terjatve kot tudi subjektivno okoliščino delovanja dolžnika, z namenom onemogočiti uveljavitev terjatve svojega upnika. Temu pogoju torej ne bo zadoščeno, če bo upnik zgolj navedel, da dolžnik živi in dela v tujini, zaradi česar se domneva, da bo nepremičnino v kratkem tudi odsvojil, upnik pa posledično ne bo mogel doseči poplačila svoje terjatve. Upnik bi torej moral dokazati, da dolžnik namerava razpolagati s svojim premoženjem, ne da bi poprej skušal poplačati dolgove. Takšen dokaz bo torej precej težaven.  

Zakon pa predvideva tudi možnost, da upniku za izdajo začasne odredbe ni potrebno izkazati nevarnosti, kot je zgoraj navedeno, če izkaže za verjetno, da bo dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar pa je v primeru predlaganja začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, tudi ta pogoj težko dokazljiv. Lastninska pravica je namreč ustavno zavarovana kategorija in eno temeljnih upravičenj imetnika te pravice. Vsaka omejitev uživanja pravic lastninske pravice mora biti utemeljena. Tako bi bil predlog za izdajo takšne začasne odredbe, sodeč po praksi sodišč v podobnih primerih, zavrnjen, če bi upnik zgolj zatrjeval, da bi s prepovedjo razpolaganja z nepremičnino, v primeru, da se njegov zahtevek izkaže kot neutemeljen, dolžnik pretrpel le neznatno škodo. Neutemeljen poseg v lastninsko pravico, po praksi sodišč, ne pomeni le neznatne škode. 

S predlagano začasno odredbo na prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine bo upnik uspeli le, če bo:
1. dokazal, da terjatev obstoji ali bo nastala in
2. imel gotove dokaze o tem, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, ker obstaja verjetna nevarnost, da bo dolžnik premoženje odtujeval, skrival ali kako drugače razpolagal z njim, ne da bi poprej poravnal svoje obveznosti do upnikov. 

PRAVNI VIR:
Zakon o izvršbi in zavarovanju (UL RS 40/2004)