Zaznamba spora v zemljiški knjigi

Avtor: | Objava: 25.10.2005

Lastnik zemljišča je postavil hišo. Lastnik sosednjega zemljišča čez čas ugotovi, da je sosed zgradil del novogradnje na njegovem zemljišču, zato je zahteval, naj se ta del odstrani, s čimer pa se graditelj ni strinjal. Iz navedenega razloga je oškodovani sosed pred sodiščem vložil predlog za ureditev razmerij med lastnikoma zaradi gradnje čez mejo nepremičnine. Kljub začetku postopka lahko vsak od lastnikov s svojo nepremičnino prosto razpolaga. Iz navedenega razloga se postavlja vprašanje, kako doseči, da bo v sporni zadevi razsodba sodišča učinkovala proti vsem in ne samo proti strankama v postopku.

Zakon o zemljiški knjigi določa, da je v z zakonom določenih primerih mogoče v zemljiško knjigo vpisati tako imenovano zaznambo spora. Namen takšnega vpisa v zemljiško knjigo je, da sodne odločbe, ki so izdane v zvezi s sporom glede nepremičnine, učinkujejo ne samo proti strankama v postopku, temveč tudi proti osebi, ki ni bila stranka v postopku, je pa pridobila neko stvarno (na primer lastninsko) pravico na nepremičnini, na podlagi predloga, ki je bil vložen po vložitvi predloga za zaznambo spora. Zaznamba spora namreč ni ovira za vse nadaljnje vpise.

Zaznamba spada med tako imenovane glavne vpise, s katerim se v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva. Pravno dejstvo, ki je predmet zaznambe spora, je procesno pravno dejanje, s katerim se začne postopek.

Za dovolitev takšnega vpisa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa Zakon o zemljiški knjigi v 79. členu:

1. Predlog lahko vloži samo tožnik oziroma vlagatelj postopka v naslednjih primerih:

a) v postopku, v katerem tožnik oziroma predlagatelj zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice oziroma druge pravice, ki jo je pridobil na izviren način:
- na podlagi gradnje na tujem zemljišču oziroma gradnje čez mejo,
- na podlagi priposestvovanja,
- po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti oziroma
- na drug izviren način;

b) v postopku, kjer predlagatelj predlaga sodišču, da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način;

c) ob začetku postopka, s katerim tožnik od sodišča zahteva, da se ugotovi prenehanje pravice na nepremičnini (npr. prenehanje hipoteke zaradi poplačila terjatve v zavarovanje katere je bila ustanovljena);

d) ob začetku spora za določitev nujne poti, s katero se zaznamuje začetek nepravdnega postopka za določitev nujne poti po 1. odstavku 141. člena Zakona o nepravdnem postopku.

2. Predlagatelj mora v predlogu za zaznambo spora označiti nepremičnino, pri kateri predlaga zaznambo, z identifikacijskim znakom, kot je zapisan v zemljiški knjigi.

3. Predlagatelj mora predlogu priložiti potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe oziroma predloga, z navedbo opravilne številke, pod katero se zadeva vodi.

Predlog za zaznambo spora predlagatelja, ki bo predlagal zaznambo spora v primerih, za katere zaznamba spora v Zakonu o zemljiški knjigi ni predvidena, bo zemljiškoknjižno sodišče štelo za neutemeljenega ter posledično zavrnilo predlog.

V kolikor torej pride v praksi do situacije, ko se glede nepremičnine vodijo spori, predlagamo v primerih, ko je to mogoče, zaznambo takega spora v zemljiško knjigo. Na ta način bodo tudi tretje osebe (npr. potencialni kupci, hipotekarni upniki, …) imeli javen vpogled v to dejstvo in ga bodo lahko upoštevali pri svojih poslovnih odločitvah.

PRAVNI VIR:
Zakon o zemljiški knjigi (UL RS 58/2003)