Zavarovanje srednje in dolgoročnih izvoznih kreditov

Uredba o zavarovanju srednje in dolgoročnih izvoznih kreditov je namenjena podjetnikom, ki nastopajo na tujih trgih. 

Ko izvoznik pripravlja finančno konstrukcijo posla (ali v obliki kredita tujemu kupcu ali kredita dobavitelja) potrebuje zavarovanje izvoznega kredita, da omeji komercialne in nekomercialne rizike poslovnega partnerja oziroma države izvoza ter da na osnovi zavarovalne police pridobi financiranje posla. 

Obravnavana uredba v slovenski pravni red prenaša Direktivo Sveta 98/29 ES z dne 7.5.1998 o usklajevanju glavnih določb o zavarovanju izvoznih kreditov za posle s srednje in dolgoročnim kritjem, katere namen je uskladitev različnih nacionalnih sistemov zavarovanja izvoznih kreditov, podprtih s strani države, po enotnih načelih in sicer tako, da bi sestavljali del skupne trgovinske politike EU. 

Uredba določa načela za zavarovanje poslov izvoza blaga in storitev s poreklom v Republiki Sloveniji, kadar je zavarovanje dano v imenu in za račun RS s strani zavarovatelja, ki je v Sloveniji konkretno Slovenska izvozna družba d.d. Ljubljana. 

 

Načela iz uredbe se nanašajo na:
- kritje kreditnih poslov dobavitelja z javnimi ali zasebnimi kupci,
- kritje kreditnih poslov kupca z javnimi ali zasebnimi kreditodajalci. 

Uredba opredeljuje rizike, za katerih kritje se uporabljajo načela uredbe, pri čemer jih deli na komercialne in politične.  

Obdobje kritja je dve leti ali več.  

Uredba opredeljuje naslednje pojme:
a) kritni rizik - rizik škode, ki izhaja iz proizvodnega ali kreditnega rizika;
b) proizvodni rizik - škoda, ki se pojavi ob izpolnjevanju pogodbenih obveznosti imetnika police, ko se proizvodnja naročenega blaga ustavi za šest zaporednih mesecev, pod pogojem, da je ustavitev proizvodnje posledica enega ali več kritnih rizikov, ki jih določa uredba;
c) kreditni rizik - škoda, ki se pojavi, če imetnik police ne more dobiti plačila zapadlega zneska po ustrezni gospodarski ali kreditni pogodbi tri mesece po zapadlosti pod pogojem, da neplačilo povzroči eden ali več razlogov za nastanek škode (riziki), ki jih opredeljuje uredba. 

Premije, ki jih zaračuna zavarovatelj, morajo ustrezati zavarovalnemu riziku, saj so premije, ki ne pokrivajo dolgoročnih stroškov zavarovanja, v nasprotju s Sporazumom o subvencijah in izravnalnih ukrepih (WTO) in se štejejo kot prepovedane izvozne subvencije. 

Uredba nalaga zavarovatelju dolžnost obveščanja – vsako leto morajo Evropsko komisijo in zavarovatelje v drugih državah članicah obvestiti o sprejeti politiki zavarovanja ter pogojih kritja ter vseh spremembah, ki so se zgodile tekom leta. Poročati morajo tudi o svoji dejavnosti za preteklo leto in o vseh nameravanih odstopanjih od določb uredbe.  

VELJAVNOST:
Od 15.7.2005. 

PRAVNI VIR:
Uredba o zavarovanju srednje in dolgoročnih izvoznih kreditov (UL RS 61/2005)

Zakon o zavarovanju in financiranju mednarodnih gospodarskih poslov (UL RS 2/2004)