Zavarovanje pogodbenih obveznosti

Ko smo bili še v rajnki Jugoslaviji, so nas Slovence »južni bratje« radi primerjali z Avstrijci ali Nemci. V njihovih očeh smo namreč veljali za delavne, disciplinirane, korektne in zanesljive. Ne povsem brez razloga. Takoj po osamosvojitvi je nekaj časa res kazalo, da smo na dobri poti, da postanemo nekakšna slovanska Švica - urejena, organizirana, gospodarsko uspešna pravna država. Kako zelo smo se motili! Danes v očeh razvitih evropskih držav veljamo za problematično državo, ki se je navzela številnih balkanskih navad - od prevarantske mentalitete pri sklepanju poslov do nekompetentnega vodenja, neodgovornega obnašanja in pretiranega zadolževanja. Te nacionalne lastnosti so se žal v veliki meri prenesle tudi v mikropodjetniški kozmos, kjer nezanesljivost, amaterizem in plačilna nedisciplina veljajo za vsakdanji pojav.

Pogodbena kazen ima močan psihološki učinek

Slovenska zakonodaja pozna precej učinkovitih instrumentov zavarovanja pogodbenih obveznosti. Med njimi bi izpostavil predvsem pogodbeno kazen, ki jo pozna tako Obligacijski zakonik (OZ), kot tudi Posebne gradbene uzance (PGU), ki se uporabljajo v gradbeništvu. Pogodbena kazen ima močan psihološki učinek, ki se kaže v tem, da dolžnika opozori, da se mora držati v pogodbi dogovorjenih obveznosti, sicer ga lahko doletijo precej neugodne finančne sankcije. Pravno gledano pa pogodbena kazen upniku omogoča, da od dolžnika izterja odškodnino zaradi tega, ker dogovorjenega posla ni opravil ali ker je tak posel končal z zamudo.

Pogodbene stranke lahko višino pogodbene kazni določijo poljubno, bodisi v skupnem znesku (denimo 2.000 evrov) bodisi v odstotku (denimo 5 % od vrednosti opravljene storitve), bodisi za vsak dan zamude (denimo 50 evrov na dan) ali kako drugače. Glede višine pogodbene kazni je torej uveljavljeno načelo dispozitivnosti oziroma svobode urejanja pogodbenih razmerij (teoretično je lahko dogovorjena pogodbena kazen tudi zelo visoka (celo sto tisoč evrov ali več), a vendarle z določenimi omejitvami. Izrecno je namreč določeno, da lahko sodišče na dolžnikovo zahtevo zmanjša pogodbeno kazen, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti ta nesorazmerno visoka.