Zastaranje terjatev

Urejeno poslovanje od podjetnika terja, da pravočasno poravnavate svoje obveznosti iz poslovanja in financiranja. Če vam je poslovni partner dlje nekaj dolžan, pa premišljujete, kakšen je zastaralni rok za to terjatev in kakšne so možnosti za prekinitev zastaranja, je pomembno, da poznate institut zastaranja terjatev, ki je del obligacijskega prava.

 

Zastaranje pomeni, da upnik po določenem času od nastanka terjatve ne more več terjati izpolnitve terjatve od dolžnika in ga torej tudi ne more tožiti. Pri institutu zastaranja gre namreč za določen pritisk na upnike, da naj pravočasno terjajo svoje dolžnike, sicer tvegajo, da jim bodo terjatve propadle. Zato je pametno, da redno, po zakonu pa obvezno enkrat letno ob inventuri preverite dejansko stanje posameznih postavk sredstev in obveznosti v poslovnih knjigah.

 

 

Začetek zastaranja je vezan na zapadlost terjatve v izstavljenem računu za opravljene storitve in delo. Zastaralni rok začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, torej od dneva valute. Zastaranje nastopi, ko se izteče zadnji dan z zakonom določenega časa, pri tem pa ni pomembno, ali zadnji dan pade na praznik ali drug dela prost dan. Če je zadnji dan zastaralnega roka državni praznik ali nedelja ali drugi dela prosti dan, se rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delovnika.

 

Če je račun izdan v primernem roku – t.j. tri dni po izvršeni storitvi, in če je zastaranje vezano na prejem računa, začne teči zastaralni rok osem dni po prejemu računa.

 

Primer: če je valuta na računu 31. marec, začne zastaranje teči 1. aprila. Če je za terjatev iz prejšnjega primera zastaralni rok leto dni, bi začel teči zastaralni rok enega leta od 1. aprila naslednje leto.

 

Nadalje, če ste terjatev pridobili s cesijo, se v zastaranje všteje tudi čas, ki je pretekel v prid dolžnikovim prednikom.