Zastaranje prekrškov po novem zakonu

Po novem letu, torej po 1.1.2005, bo stopil v veljavo novi Zakon o prekrških. Začele se bodo uporabljati tudi nove določbe o zastaranju. Kakšne spremembe prinaša novi zakon?  

 

Po trenutno še veljavni ureditvi je namreč prekršek zastaral, ko je od dneva storitve prekrška poteklo eno leto, če ni bilo s strani uradnih organov izvršeno nobeno dejanje glede pregona storilca (relativno zastaranje). Če pa je bilo za pregon storilca prekrška storjeno kakšno dejanje uradnega organa, je prekršek zastaral najkasneje v dveh letih od dneva storitve (absolutno zastaranje). Zakon je omogočal, da se za posamezne prekrške lahko predpiše tudi daljši zastaralni rok, ki pa ne sme biti daljši od dveh let. Pri tem pa ni bilo določeno, za katere vrste prekrškov je tak daljši rok mogoče določiti.  

Zaradi sorazmerno kratkih zastaralnih rokov se je bilo do sedaj možno izogniti plačilu marsikatere kazni že tako, da je storilec prekrška vložil pravno sredstvo zoper odločbo ali plačilni nalog. Zaradi precejšnjih zaostankov pri sodnikih za prekrške pa je pogosto prišlo do absolutnega zastaranja zadeve.  

Po novi ureditvi pa bo prekršek zastaral šele v dveh letih od dneva storitve prekrška oziroma najkasneje v štirih letih od dneva storitve.  

Daljše zastaralne roke pa je po novem možno določiti za posamezne prekrške s sledečih področij:
- s področja varstva naravnih bogastev, okolja in ohranjanja narave;
- s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

- s področja varnosti in zdravja pri delu, dela in zaposlovanja na črno ter delovnih razmerij;
- s področja socialnega varstva;

- s področja davkov, financ, carin, varstva konkurence in državnih blagovnih rezerv. 

Daljši zastaralni rok je možno predpisati v primeru, če je narava prekrška posebno huda zaradi:
- višine povzročene škode;

- višine pridobljene protipravne premoženjske koristi;

- storilčevega naklepa;
- storilčevega namena koristoljubnosti. 

Zakon o prekrških (UL RS 7/2003, 45/2004, 86/2004)