Zaslužite si zadovoljnega kupca

Ne najbolj prijazna opredelitev prodajalcev, vseh, ki kaj ponujajo, prodajajo, poskušajo prepričati morebitnega kupca. So kupci res tolikokrat opeharjeni, jim prodajalci res tako pogosto lažejo, jih zavajajo, z njimi ravnajo nepošteno? Če ste med tistimi, ki prodajajo, pokažite, da ni tako, da vam kot prodajalcu ni vseeno za kupca, da ste načelni pri svojih dejanjih, da svojim strankam pomagate, uresničujete njihove želje. In predvsem – da z njimi vzpostavljate pošten odnos. Kajti prav od svojih strank živite oziroma živite bolje.

 

Morda se najprej ustavimo pri samih besedah, ki opredeljujejo ravnanje, kot ga kupec pričakuje – in, najpomembneje, ki si ga ob poštenem plačilu tudi zasluži. Poštenost, etika, morala, načelnost, skladnost (z etiko, moralo, načeli, s samim seboj ...). Vse te besede se prekrivajo in druga brez druge skoraj ne morejo. Poštenost pravzaprav ne potrebuje opredelitve, saj vsak sam dobro ve, kaj pomeni. Dokaz – vsakdo takoj prepozna nepoštenost, ko se ta dogaja njemu. Torej bi nepoštenost moral prepoznati tudi, ko sam nepošteno ravna z drugimi. Beseda etika pa izhaja iz grške besede »ethikos« za nravi in običaje, obravnava pa »načela pravilnega, dobrega in moralnega delovanja do bližnjega, družine in družbe.« Poznamo še etiko v določenem poklicu, na primer zdravniško etiko – torej nekakšen skupek moralnih načel in pravil ravnanja v poklicu.

 

 

Gotovo se vam je kot kupcu že primerilo – kupujete sadje in pred stojnico z lepimi pomarančami in jabolki se odločite za kilogram vsakega. Prodajalec hvali svoje blago z nasmehom in v vrečko zloži »najboljše« sadje – njegove pomaranče so najslajše in jabolka trda in sočna. Ker (preveč) zaupate, vsebino vrečke pregledate šele doma. Od šestih pomaranč sta dve do polovice gnili, od petih jabolk pa je eno dodobra obtolčeno in z grdo zarezo v lupini. Plačali pa ste prvovrstno sadje! Skrajno nepošteno dejanje prodajalca sadja. V bolj urejenih krajih bi tak prodajalec hitro zaključil svojo trgovsko pot, na oni strani luže bi se pri nadaljevanju takih dejanj bržkone srečal tudi z odvetnikom.

 

Prodajalec gnilega sadja preprosto ne bi smel niti prodati, saj je tak izdelek škodljiv za zdravje kupca. Obtolčeno jabolko pa bi lahko ponudil za pol cene ali pa kot dodatek v vrečko, za »dobro vago« – seveda če se kupec s tem strinja. Ta preprosti vsakdanji primer kaže, kako daleč smo (še) do poštenega odnosa do kupca!