Zaposlovanje tujcev

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in delu tujcev je pomemben za delodajalce in delavce iz tujine. 

Zakon o zaposlovanju tujcev iz leta 2001 je celovito uredil vse oblike dela tujcev v okviru enega zakona ter omogočil potrebno pravno jasnost glede pogojev in možnosti za zaposlovanje in delo tujcev, kakor tudi preglednost nad stanjem na tem področju v posameznih periodičnih obdobjih. Ta zakon pa ima pomanjkljivosti, ki se nanašajo predvsem na:
- področje samozaposlovanja, kjer dovoljuje izdajo delovnih dovoljenj za tujce na podlagi vpisa v vpisnik samostojnih podjetnikov, ne da bi isti tujec sploh kdaj delal in bival v Sloveniji;
- probleme pri pridobivanju delovnih dovoljenj za potrebe dodatnega izobraževanja, saj zakon instituta dodatnega izobraževanja ne pozna;
- izdajanje delovnih dovoljenj za zastopanje gospodarskih družb in izrabljanje veljavnega zakona, ki ne omejuje števila zastopnikov-tujcev. 

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev dopušča, da tujci pridobijo osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev na podlagi vpisa v sodni register ali drugi ustrezen vpisnik. 

Spremembe in dopolnitve zakona določajo pogoj, da mora tujec najmanj eno leto bivati v Sloveniji in imeti tudi za naprej izdano dovoljenje za prebivanje. 

Zgoraj navedeni pogoj se ne zahteva za slovenske izseljence, njihove potomce, dnevne delovne migrante ter za tujce, ki opravljajo samostojno poklicno dejavnost (športni in kulturni delavci). 

Na področje čezmejnega opravljanja storitev tujih podjetij z napotenimi delavci spremembe in dopolnitve zakona dopuščajo izdajo delovnega dovoljenja za tri mesece v koledarskem letu, z možnostjo podaljšanja za največ tri mesece. Storitve je mogoče izvajati tudi daljši čas, vendar je za to izjemo potrebna odobritev ministra za delo, v soglasju z ministrom pristojnim za področje dejavnosti. 

Po novem morajo biti tuji delavci pred napotitvijo v Slovenijo najmanj eno leto zaposleni pri pravni osebi, ki jih napotuje. 

Novost je, da se dodatno izobraževanje napotenih delavcev lahko izvaja v gospodarski družbi, registrirani v RS, prav tako pa je omogočeno, da tuji napoteni delavci izvajajo dodatno izobraževanje slovenskih delavcev:
- kadar sta slovenska in tuja gospodarska družba kapitalsko povezani ali

- v primeru, ko gre za poslovno tehnično sodelovanje oziroma prenos tehnologije. 

V obeh zgoraj navedenih primerih je najdaljši rok napotitve tri mesece v obdobju dveh let.  

Na področju nameščanja delavcev sedaj veljavni zakon omogoča izdajo delovnega dovoljenja do enega leta, brez preverjanja stanja in razmer na trgu dela v okviru kvote, ki je določena za napotene tujce, če je tuja pravna oseba v Sloveniji tržno prisotna. Po novem lahko tuja pravna oseba namesti zaposlene delavce le v primeru, če so pri njej zaposleni že najmanj eno leto. Tuji delavec je lahko ponovno nameščen ali napoten na delo v RS po vmesni prekinitvi, ki je določena z veljavnostjo predhodnega delovnega dovoljenja. 

Sedaj veljavni zakon omogoča gibanje oseb znotraj družb v primeru, da ima tuja pravna oseba v RS registrirano podružnico ali gospodarsko družbo. 

Delavci, ki jih tuja pravna oseba napoti, morajo biti pri njej zaposleni že najmanj eno leto. 

Do sedaj je lahko tujec v tekočem koledarskem letu le enkrat pridobil delovno dovoljenje za sezonsko delo, z veljavnostjo do treh mesecev z določenimi izjemami na področju kmetijstva in gozdarstva. S spremembami in dopolnitvami se spreminjajo obvezne vmesne prekinitve pri sezonskih delih v gradbeništvu, in sicer z maksimalnih devet mesecev na sedem mesecev, ne glede na čas veljavnosti predhodno izdanega delovnega dovoljenja. 

 

Po novem lahko delodajalec, pri katerem je tujec opravljal sezonsko delo, pridobi dovoljenje za zaposlitev pod pogoji, določenimi za novo zaposlitev tujca, brez siceršnje vmesne prekinitve. 

Tujim zastopnikom se sedaj lahko izda dovoljenje za delo na vlogo delodajalca za največ dve leti. Dovoljenje se lahko izda ponovno, če delodajalec v času veljavnosti predhodnega dovoljenja za delo izkaže poslovanje družbe ali samostojnega podjetnika in ni bil kaznovan za prekršek po predmetnem zakonu. 

Družbe, ki zaposlujejo deset ali manj delavcev, lahko pridobijo le eno delovno dovoljenje za zastopnika – tujca in eno delovno dovoljenje za zastopnika podružnice, ne glede na število podružnic. 

 

Podružnica tuje družbe, ki zaposluje deset delavcev ali manj, lahko pridobi le eno delovno dovoljenje za zastopnika podružnice. 

Samostojni podjetnik, ki zaposluje deset delavcev ali manj, lahko pridobi eno delovno dovoljenje za zastopnika – tujca in eno delovno dovoljenje za zastopnika podružnice oziroma podružnic, če jih je več. 

Zakon predvideva tudi kazni za kršitev zakonskih določb. Nekatere med njimi so:

- Če delodajalec-pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki mu zakon dovoljuje opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu-uporabniku, sklene pogodbo o zaposlitvi s tujcem, ki nima osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas, je kaznovan z globo od 200.000 tolarjev do 3.000.000 tolarjev.
- Če samozaposlena oseba ne vrne osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo enega leta, ker je pred iztekom veljavnosti dovoljenja preneha opravljati dejavnost, je kaznovana z globo od 50.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.

- Samozaposlena oseba, ki ne prijavi začetka in prenehanja svojega dela, je kaznovana z globo od 50.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.
- Samozaposlena oseba, ki ne omogoči dostopa do vseh razpoložljivih dokazov, na podlagi katerih so izdani dokumenti, ki dovoljujejo njeno samozaposlitev, je kaznovana z globo od 50.000 tolarjev do 200.000 tolarjev. 

Informacije, ki jih vsebuje prispevek, so le delna predstavitev obravnavanega zakona. Natančnejši podatki in postopki so določeni v citiranih predpisih. 

VELJAVNOST:
Od 26.11.2005. 

PRAVNI VIR:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (UL RS 101/2005)