Zaposlovanje invalidov in ravnanje z njimi

Celovita pravna ureditve področja ravnanja z invalidi v okviru delovnega razmerja je bila zaokrožena, ko je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI) in kasneje še njegove spremembe in dopolnitve (Ur. list RS, št. 72/05), vlada in ustrezna ministrstva pa potrebne podzakonske akte, ki omogočajo začetek uporabe te ureditve. 

Ker so se z uveljavitvijo ZZRZI in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, začele uporabljati tudi določbe Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1, ki se nanašajo na pogoje in postopek odpuščanja invalidov, bom v tem prispevku predstavil bistvene novosti, ki jih pri obravnavanju invalidnosti prinaša ZZRZI, ter pogoje in postopek odpuščanja invalidov, določene v ZPIZ-1. 

Zaradi obsežnosti ureditve bom predstavil le tiste njene dele, ki se neposredno nanašajo na dolžnosti in možnosti delodajalcev ter na postopke v zvezi z njihovo realizacijo. Za podrobnejši vpogled v celotno ureditev so v nadaljevanju predstavljeni najpomembnejši predpisi, ki pomenijo pravno podlago in okvir obravnavane ureditve. 

I.             PRAVNA UREDITEV 

To pomembno in občutljivo področje je poleg v ZZRZI urejeno še v drugih predpisih, ki so navedeni v nadaljevanju in ki veljajo za delovnopravni položaj ter pravice in obveznosti invalidov, ki izhajajo iz ureditve po ZZRZI. Na zakonski ravni so to zlasti:
◦        Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov - ZZRZI (Ur. list RS, št. 100/05 UPB),
◦        Zakon o delovnih razmerjih - ZDR (Ur. list RS, št. 42/02),
◦        Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1 (Ur. list RS, št. 104/05 UPB3),
◦        Zakon o varnosti in zdravju pri delu - ZVZPD (Ur. list RS, št. 56/99, 22/01, 64/01),
◦        Zakon o zaposlovanju in zavarovanja za primer brezposelnosti - ZZZPB (Ur. list RS, št. 5/91, 12/92, 

Pomembni podzakonski predpisi, izdani na podlagi ZZRZI, so Uredba o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov - Uredba (Ur. list RS, št. 111/05), ter štirje pravilniki (o merilih in postopku za pridobitev statusa invalida, o merilih in postopku za določitev višine subvencije plače za invalide, o invalidskih podjetjih in o zaposlitvenih centrih). Vsi štirje so bili objavljeni v Uradnem listu št. 117/05.

V isti številki je bil objavljen tudi Pravilnik o načinu dela komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, izdan na podlagi določb ZPIZ-1.  

Pomemben okvir za urejanje vprašanj v zvezi z invalidi so tudi mednarodni dokumenti, zlasti konvencije Mednarodne organizacije dela, Kodeks dobre prakse pri ravnanju z invalidnostjo na delovnem mestu in direktive Sveta EU. 

Celotna ureditev se že uporablja, in sicer od  1. 1. 2006, in velja za vse delodajalce v Republiki Sloveniji. 

II.         NOVOSTI V UREDITVI RAVNANJA Z INVALIDI 

Kljub negotovim prvim korakom so postopki in aktivnosti na podlagi nove ureditve področja zaposlovanja in ravnanja z invalidi stekle. Novosti te ureditve je več. Najpomembnejša je nov koncept razumevanja invalidnosti in ravnanja z njo. Po tem konceptu namreč ni več v ospredju vprašanje »kaj invalid ne more ali ne sme«, pač pa, »kaj lahko dela«.  

Bistvene novosti nove ureditve so zlasti:
◦        drugačno razumevanje invalidnosti in obravnavanje invalidov,
◦        dolžnosti delodajalcev glede zaposlovanja invalidov (kvotni sistem),
◦        pogoji za zaposlovanje invalidov,
◦        spodbude delodajalcem za zaposlovanje invalidov,
◦        »prerazporejanje« invalidov k drugemu delodajalcu,
◦        možnost odpuščanja invalidov ter pogoji in postopek za to. Za lažje in pravilno ravnanje v okviru obravnavane ureditve je treba poznati opredelitev invalida oziroma invalidnosti. Ta je podana v 3. členu ZZRZI in se glasi:
»Invalid oziroma invalidka (v nadaljnjem besedilu: invalid) je oseba, ki pridobi status invalida po ZZRZI ali po drugih predpisih (na primer ZPIZ-1, op. S.P.), in oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje«. 

Iz navedene opredelitev invalidnosti je razvidno, da zajema ta osebe s pridobljeno invalidnostjo po ZZRZI kot tudi osebe, ki so status invalida pridobile po drugih predpisih (na primer ZPIZ-1, delovni invalidi). Druge predpise, ki so pravna podlage za priznanje invalidnosti, opredeljuje 3. člen Navodil za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (Ur. list RS, št. 10/05 in 43/05)   

1.   KVOTNI SISTEM 

1.1         Dolžnost zaposlovanja invalidov – kvota

Dolžnost zaposlovanja invalidov imajo delodajalci v Republiki Sloveniji, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev - zavezanci. Ta obveznost ne velja za tuja diplomatska in konzularna predstavništva, invalidska podjetja in zaposlitvene centre.

Povezane družbe po določbah zakona o gospodarskih družbah, ki skupaj zaposlujejo najmanj 20 delavcev, so dolžne zaposlovati invalide v okviru določene kvote od celotnega števila vseh zaposlenih delavcev v povezanih družbah. Kot povezana družba se po ZZRZI ne šteje invalidsko podjetje.

Višina kvote se določa glede na dejavnost delodajalca in je v skladu z 62. členom ZZRZI lahko od 2 % do 6 % od skupnega števila zaposlenih delavcev pri zavezancu za zaposlovanje invalidov. Podrobnejšo višino kvote po dejavnostih je določila Vlada RS z Uredbo. 

Na podlagi določbe 4. člena Uredbe je kvota v % za posamezne dejavnosti oz. delodajalce naslednja:
◦        2 %: L) dejavnost javne uprave in obrambe, obvezno socialnozavarovanje   J) finančno posredništvo  M) izobraževanje
◦        3 %: K) poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve
◦        4 %: G) trgovina, popravila motornih vozil in izdelkov široke porabe  O) druge javne, skupne in osebne storitvene dejavnosti
◦        5 %: I) promet, skladiščenje in zveze  N) zdravstvo in socialno varstvo
◦        6 %: A) kmetijstvo, lov, gozdarstvo  B) ribištvo in ribiške storitve  C) rudarstvo  D) predelovalne dejavnosti  E) oskrba z električno energijo, plinom in vodo  F) gradbeništvo  H) gostinstvo 

Največji odstotek invalidov glede na število zaposlenih v »realnem« sektorju naj bi bil posledica dejstva, da je v tem sektorju že zaposlenih največ invalidov in da marsikje določeno kvoto celo presegajo. 

V skladu s 5. členom Uredbe se kvota iz 4. člena za zavezance, ki zaposlujejo manj kakor 50 delavcev, zniža za 1 odstotno točko. Tako znaša na primer kvota za skupino delodajalcev s področja trgovine, ki zaposlujejo 20 ali več, a manj kakor 50 delavcev, 3%. 

V kvoto se vštevajo vsi invalidi iz 3. člena ZZRZI (torej vsi invalidi, ki so pridobili status na podlagi kateregakoli predpisa iz 3. člen Navodil za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide), ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za najmanj 20 ur tedensko. Invalid, zaposlen v podporni zaposlitvi, se v zvezi z izpolnitvijo kvote šteje za dva zaposlena invalida. 

Če izračunana kvota ni celo število, se vrednosti do 0,5 % zaokrožijo navzdol in vrednosti od vključno 0,5 % zaokrožijo navzgor.  

1.2         Nadomestna izpolnitev kvote
Zavezanec lahko v skladu s 64. členom ZZRZI izpolni kvoto tudi tako, da sklene pogodbo o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom oziroma invalidskim podjetjem in tako zagotovi delo invalidom, zaposlenim v zaposlitvenem centru oziroma v invalidskem podjetju. Stroški dela po tej pogodbi morajo znašati 12 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote.  

Minimalna plača znaša trenutno 122.600 tolarjev, kar pomeni, da morajo znašati stroški dela po pogodbi iz prejšnjega odstavka vsaj 1.471.200 SIT na ravni leta, da nadomestijo dolžnost zaposlitve enega invalida.

Pogodbo o poslovnem sodelovanju iz prejšnjega odstavka je delodajalec dolžan posredovati Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - Sklad v roku sedem dni po sklenitvi. 

1.3         Plačilo zaradi neizpolnjevanje kvote
Delodajalec, ki ne izpolni kvote z zaposlovanjem invalidov ali na opisani nadomestni način, je v skladu s 65. členom ZZRZI dolžan mesečno ob izplačilu plač obračunati in plačati v Sklad prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 % minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga bil dolžan zaposliti za izpolnitev predpisane kvote. Trenutno znaša ta znesek 85.820 tolarjev.

Zavezanec plača prispevek na račun Sklada št. 01100-6000010402, ob sklicu na št. 00 davčna št. zavezanca (brez SI)–177000–0601. Zadnja skupina številk (0601) pomeni leto in mesec, za katerega se prispevek plačuje, na primer 2006, januar. 

Glede na začetek dolžnosti zaposlovanja invalidov (1. 1. 2006) je nastopila obveznost prvega plačila prispevka ob izplačilu plač za mesec januar 2006, torej v februarju 2006.   

2.   ZAPOSLOVANJE INVALIDOV PO ZZRZI 

Invalidi se zaposlujejo v običajnem delovnem okolju, v invalidskih podjetjih ter v podporni in zaščitni zaposlitvi na delih, ki ustrezajo njihovim sposobnostim. 

Zaščitna zaposlitev je v skladu z 41. členom ZZRZI zaposlitev invalida na delovnem mestu in v delovnem okolju, prilagojenem delovnim sposobnostim in potrebam invalida, ki ni zaposljiv na običajnem delovnem mestu (zaščiteno delovno mesto). 

Zaščitena delovna mesta zagotavljajo predvsem zaposlitveni centri, a je tudi opravljanje dela invalida na domu lahko opredeljeno kot zaščiteno delovno mesto. 

Zaposlitveni center je po 43. čl. ZZRZI pravna oseba, ki se ustanovi zaradi zaposlovanja invalidov izključno na zaščitenih delovnih mestih in izpolnjuje kadrovske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih predpiše minister, pristojen za invalidsko varstvo. 

V zaposlitvenem centru morajo imeti najmanj pet zaposlenih, s splošnim aktom (akt o sistemizaciji) pa morajo opredeliti število zaščitenih delovnih mest za invalide ter število delovnih mest za strokovne delavce, ki se financirajo iz javnih sredstev.  

Zaposlitveni center zagotavlja invalidom, zaposlenim na zaščitenih delovnih mestih, delo na svojem sedežu in v svojih poslovnih enotah, pod določenimi pogoji pa lahko občasno tudi pri poslovnih partnerjih.

Podporna zaposlitev je v skladu z 48. členom ZZRZI zaposlitev invalida na delovnem mestu v običajnem delovnem okolju s strokovno in tehnično podporo invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju.

Kot invalidsko podjetje lahko posluje gospodarska družba, ki je organizirana in deluje kot kapitalska družba (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba ali komanditna delniška družba) v skladu z določbami zakona o gospodarskih družbah. Posamezna vprašanja njenega pravnega statusa, upravljanja in poslovanja so z ZZRZI lahko urejena drugače, kot v zakonu o gospodarskih družbah. 

Gospodarska družba lahko posluje kot invalidsko podjetje, če med celotnim poslovnim letom zaposluje in usposablja najmanj 40 % invalidov od vseh zaposlenih v družbi.

Status invalidskega podjetja podeli gospodarski družbi z odločbo minister, pristojen za invalidsko varstvo, po pridobitvi predhodnega soglasja Vlade Republike Slovenije.

Zaradi pomena invalidskih podjetij ter zaradi podpore države si ta z ureditvijo invalidskega podjetja zagotavlja določen vpliv na odločitve o delitvi in uporabi dobička ter na odločitve o lastniških deležih.    

3. SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV 

Kot določeno olajšavo pri izpolnitvi naložene dolžnosti zaposlovanja invalidov je zakonodajalec predpisal določene spodbude. Te se nanašajo na subvencije plač invalidom in plačilo stroškov prilagoditve delovnih mest in sredstev za delo invalidov.

Za čim večje in enakopravnejše vključevanje invalidov v zaposlitev pa določa ZZRZI v 67. členu tudi naslednje finančne spodbude:
◦        plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju,
◦        oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zaposlenih invalidov,
◦        nagrade za preseganje kvote,
◦        letne nagrade delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov,
◦        druge spodbude na področju zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest za invalide ter druge razvojne vzpodbude. 

Subvencija plače je pravica invalida, zaposlenega na zaščitenem delovnem mestu, lahko pa tudi v podporni zaposlitvi in v invalidskem podjetju, ki jo uveljavlja invalid pri Skladu zaradi doseganja nižjih delovnih rezultatov, ki so posledica njegove invalidnosti.

Merila in postopek za določitev višine subvencije plače za invalide je predpisal minister za delo, družino in socialne zadeve s pravilnikom, navedenim v uvodu tega prispevka.  

Subvencija plače invalida je v skladu 71. členom ZZRZI sestavni del plačila za delo po pogodbi o zaposlitvi, zato plača, ki jo invalidu izplača delodajalec za opravljeno delo, in subvencija plače skupaj predstavljata plačo za delo na delovnem mestu, za katerega ima invalid sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Subvencijo plače povrne Sklad na podlagi zahtevka delodajalca v roku enega meseca od prejema zahtevka. 

Za plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo lahko zaprosi delodajalec, ki namerava zaposliti brezposelnega invalida, in sicer na podlagi izdelanega načrta prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo. Plačilo stroškov lahko znaša največ 70% dejanskih stroškov za ta namen. 

Medtem ko  veljajo navedene spodbude za zaposlene invalide v okviru izpolnitve določene kvote za delodajalca, so naslednje namenjene le za preseganje kvote.

Pravico do plačila stroškov podpornih storitev iz 51. člena ZZRZI v obsegu do 30 ur mesečno ima delodajalec na podlagi izdelanega individualiziranega načrta podpore invalidu in delodajalcu, če invalid nima več pravice do zaposlitvene rehabilitacije po ZZRZI in če ima z njim sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma za določen čas najmanj 24 mesecev in če gre za zaposlenega invalida nad predpisano kvoto po tem zakonu.

Tudi oprostitev plačila prispevkov za PIZ iz 74. člena ZZRZI lahko delodajalec uveljavlja za invalide, ki jih zaposluje nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu.

Oprostitev iz prejšnjega odstavka velja tudi za delodajalce, ki zaposlujejo manj kot 20 delavcev, pa imajo zaposlene invalide, in za samozaposlene invalide.

Oprostitev plačila velja tako za prispevke iz plače kot tudi za prispevke na plačo (delodajalčevi prispevki. 

Kako določiti tiste invalide, za katere lahko delodajalec uveljavlja oprostitev plačila prispevkov, je določeno v 9. členu Uredbe. Ta napotuje na določbo petega odstavka 50. člena Zakona o davku od dohodka pravnih oseb - ZDDPO–1 (Ur. list RS, št. 17/05-UPB), ki predpisuje kronološko načelo (zaporedje zaposlitev invalidov).

Oprostitev plačila prispevkov odobri Sklad na podlagi popolne vloge delodajalca.  

Pogoji, višina in čas prejemanja nagrade za preseganje kvote so določeni v Uredbi. Uveljavlja jo lahko delodajalec, ki zaposluje več invalidov, kot je določeno s kvoto, in delodajalec, ki zaposluje manj kot 20 delavcev in ima zaposlene invalide. 

Nagrada znaša 20 % minimalne plače (24.520 SIT) za vsakega presežnega invalida, izplačuje pa se največ za obdobje 6 mesecev. 

Tako kot pri uveljavljanju oprostitev plačila prispevkov velja tudi pri uveljavljanju nagrade, da invalidnost delavca ne sme biti posledica poklicne bolezni ali poškodbe pri delu pri delodajalcu.

Nagrado uveljavlja delodajalec z vloga na Sklad, ki na podlagi te izda odločbo o višini in času prejemanja denarne nagrade.

Sklad vsako leto razpiše javni natečaj tudi za podelitev letnih nagrad delodajalcem za dobro prakso na področju zaposlovanja invalidov. Javni natečaj, v katerem so opredeljena merila za izbor, pripravi odbor, ki ga imenuje minister, pristojen za invalidsko varstvo, ki nagrade tudi podeljuje. 

4.   RAVNANJE Z INVALIDI V DELOVNEM RAZMERJU 

Pravice, ki jih delavec ima na podlagi invalidnosti, so številne in tudi urejene so v več predpisi. Najpomembnejše so določene v ZZRZI (pravica do zaposlitvene rehabilitacije, pravica do strokovne pomoči, pravica do subvencije plače), ZDR (pravica do posebnega varstva, varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi) in ZPIZ-1 (pravica do poklicne rehabilitacije, pravica do premestitve, pravica do dela s krajšim delovnim časom).  

Popolnoma na novo sta urejeni način zagotovitve drugega ustreznega dela invalidu s ponudbo zaposlitve pri drugem delodajalcu na podlagi 40. člena ZZRZI ter možnost odpuščanja invalidov na podlagi 102. člena ZPIZ-1, zato v nadaljevanju predstavljam le te novosti.

4.1         Ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu 
Invalid lahko pridobi pravico do premestitve na drugo ustrezno delovno mesto na podlagi 39. člena ZZRZI, če zaradi invalidnosti ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov.  

Invalidu iz prejšnjega odstavka je delodajalec dolžan ponuditi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za dela, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi in usposobljenosti ter so v skladu z njegovo delovno zmožnostjo.  

Pravico do premestitve lahko invalid pridobi tudi na podlagi ZPIZ-1. Urejena je v 91. členu ZPIZ-1.  

V obeh primerih lahko delodajalec zagotovi invalidu drugo ustrezno delo tudi tako, da mu na podlagi sporazuma z drugim delodajalcem zagotovi, da mu drugi delodajalec ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na ustreznem delu pri njem.  

Ta ureditev je bistveno povečala možnost zagotavljanja ustreznega dela invalidom, saj se je ne redko dogajalo, da je delodajalec imel možnost ponuditi invalidu ustrezno zaposlitev pri drugem delodajalcu, a tega ni mogel izpeljati zaradi zakonskih omejitev. 

Če je invalidu pri drugem delodajalcu ponujena v podpis pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas in za ustrezno delo, nima pravice do odpravnine in nima pravice do nadomestila za čas brezposelnosti po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. 

Če drugi delodajalec invalidu, s katerim je sklenil pogodbo o zaposlitvi na podlagi sporazuma z njegovim prejšnjim delodajalcem, pozneje odpove pogodbo o zaposlitvi, se pri določanju minimalnega odpovednega roka in višini odpravnine v skladu ZDR, upošteva delovna doba invalida pri obeh delodajalcih. 

Zagotovitev dela na ta način izvede delodajalec tako, da invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma delovnemu invalidu po ZPIZ-1 zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga in mu istočasno ponudi sklenitev pogodbe pri drugem delodajalcu. 

Pri zagotavljanju pravice invalida do drugega dela in pri izbiri drugega delovnega mesta mora delodajalec upoštevati:
◦        mnenje invalidske komisije o zavarovančevi preostali delovni zmožnosti,
◦        usposobljenost zavarovanca po uspešno končani poklicni rehabilitaciji ter
◦        določbe zakona, ki ureja delovna razmerja in kolektivnih pogodb.  

Z namenom ocene pogojev iz prejšnjega odstavka in ustreznosti ponujenega delovnega mesta, lahko delavec in delodajalec zahtevata dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije ali pooblaščenega zdravnika za varnost in zdravje pri delu.  

4.2         Odpuščanje invalidov 
Delodajalec lahko v skladu z ZDR redno odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi:
◦        če invalidu, ki zaradi invalidnosti ne dosega ustreznih rezultatov (drugi odstavek 39. člena ZZRZI ), utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi;
◦        če invalidu oziroma delovnemu invalidu ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZRZI;
◦        če delovnemu invalidu zaradi ugotovljene invalidnosti II. ali III. kategorije ali iz poslovnega razloga utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega v skladu s 101. členom ZPIZ-1. 

O tem, ali delodajalec invalidu utemeljeno ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, odloči komisija za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 103. členom ZPIZ-1. 

Delodajalec lahko skladno s predpisi o delovnih razmerjih odpove pogodbo o zaposlitvi tudi delovnemu invalidu iz 101. člena ter prvega odstavka 102. člena ZPIZ-1, če delovni invalid brez opravičljivih razlogov:
◦        v zakonsko določenem roku ne podpiše pogodbe o poklicni rehabilitaciji iz 86. člena ZPIZ-1 ali ne nastopi oziroma ne konča rehabilitacije v roku, določenem s to pogodbo;
◦        ne izpolnjuje obveznosti, ki so določene v pogodbi o poklicni rehabilitaciji;
◦        ne nastopi dela na drugem delovnem mestu, ki mu je ponujeno kot ustrezno;
◦        ne začne delo s krajšim delovnim časom od polnega, ki mu je zagotovljeno na podlagi priznane pravice do dela s krajšim delovnim časom. 

Komisijo za ugotavljanje podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi in način njenega dela določi minister, pristojen za delo v pravilniku navedenem v uvodu.  

Komisija ugotavlja podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi predloga delodajalca in delovne dokumentacije, ki je navedena v 4. členu pravilnika iz prejšnjega odstavka.  

Mnenje komisije je dokončno, kar pomeni, da zoper mnenje ni pritožbe, kar je bilo med pravnimi strokovnjaki različno sprejeto.  

Invalid, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, ker mu delodajalec utemeljeno ni mogel zagotoviti drugega ustreznega dela, lahko po prenehanju pogodbe o zaposlitvi uveljavlja pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti po ZZZPB, po izteku teh pravic, pa pravice na podlagi ZPIZ-1. 

Invalid, ki mu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana, ker ni izpolnil obveznosti v zvezi s poklicno prekvalifikacijo ali ni nastopil dela na drugem delovnem mestu, na katero je bil premeščen v skladu s 101. členom ZPIZ-1, ne more po prenehanju delovnega razmerja na podlagi iste invalidnosti uveljaviti nobenih pravic po ZPIZ-1. 

SKLEP 

Za uveljavitev in lažjo uporabo ureditve iz ZZRZI in drugih predpisov o zaposlovanju in ravnanju z invalidi so na voljo dodatne informacije, pojasnila in obrazci zlasti v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve ter v Skladu. Najhitrejša pot do teh je spletna stran Sklada z naslovom: www.svzi.gov.si  

Med najpomembnejše od teh sodijo:
◦        pojasnila o izračunu kvote z ustreznim pripomočkom,
◦        primer izračuna višine prispevka za nadomestno izpolnitev kvote,
◦        postopek za izpolnitev kvote za povezane družbe,
◦        obrazci,
◦        koristne povezave, kot so:
-        Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve
-        Zavod RS za zaposlovanje
-        Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
-        Zaveza invalidskih podjetij Slovenije
-        Zveza delovnih invalidov Slovenije
-        Društvo študentov invalidov Slovenije
◦        kontaktni naslovi
-        Ime: Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov
-        Naslov: Zemljemerska 12, 1000 Ljubljana-        Telefon: 01/23 23 386 01/23 02 736
-        Faks: 01/23 14 641
-        E-pošta: srsvzi-info@gov.si