Zaposlovanje delavcev iz tretjih držav

Konec julija je začel veljati Zakon o spremembi in dopolnitvah Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-C, Uradni list RS, št. 57/2012), ki slovenski pravni red prilagaja evropski zakonodaji. Določbe novele prinašajo nekaj natančnejših opredelitev zaposlovanja na črno, kamor se po novem šteje tudi nezakonita zaposlitev državljana tretje države, določene so višje globe za zakonske kršitve, še vedno pa je nadzor nad delom na črno ena od temeljnih prioritet inšpektorata za delo. Temeljni namen zakonskih sprememb je namreč omejevanje pojava sive ekonomije ter dolgoročno izboljšanje položaja delavcev v Republiki Sloveniji.

 

Zaposlovanje na črno ima namreč številne negativne učinke. Na eni strani za delavce, ki so zaposleni na črno, saj ti niso vključeni v obvezna zavarovanja, na primer za primer nezgode pri delu, prav tako pa imajo težave pri uveljavljanju pravic, ki sicer pripadajo zakonito zaposlenim delavcem, po drugi strani pa tudi v širšem družbenem kontekstu, saj delodajalci z neplačevanjem davkov in prispevkov ne prispevajo v državni proračun oziroma v druge državne blagajne, kar posledično obremenjuje vse državljane.

 

Po poročilu inšpektorata za delo so inšpektorji v prvih sedmih mesecih leta ugotovili, da kar 70 odstotkov kršiteljev z delavcem ni sklenilo pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca niso prijavili v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Med delodajalci v prekršku je bilo tudi 20 odstotkov takih, ki so zaposlili tujca v neskladju s predpisi o zaposlovanju tujcev ali pa je šlo celo za osebo brez državljanstva. Med preostalimi kršitvami je bilo prisotno delo študenta ali dijaka brez napotnice ali z napotnico na drugo ime ter druge oblike dela na črno.