Zamudne obresti za plačila, daljša od 60 dni

Z dobaviteljem imava že dalj časa dogovor, da mu plačujem v približno treh mesecih. Takšen plačilni rok imajo tudi kupci naših izdelkov. Sedaj mi je dobavitelj poslal v podpis »sporazum«, na podlagi katerega naj bi mi za plačila, daljša od 60 dni, zaračunaval zamudne obresti. Trdi, da je to v skladu s predpisi. Zanima me, ali to drži. In če drži, kaj naj naredim jaz, ker kupec nikakor ne pristane na krajše plačilne roke oziroma zamudne obresti.

Predpis, ki ureja to področje, je Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1, Uradni list RS, št. 57/2012, z dne 27. 7. 2012). V 10. členu ta zakon določa:

1. Plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od:

- 60 dni od dneva prejema računa,

- 60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če račun ni bil prejet ali pa je dan prejema računa sporen,

- 60 dni od dneva prejema blaga ali opravljene storitve, če je dolžnik prejel račun, preden je prejel blago ali je bila storitev opravljena, ali

- 60 dni od dneva pregleda blaga ali storitve, če je dogovorjen ali zakonsko predpisan pregled blaga ali storitve ter je dolžnik prejel račun pred dnevom pregleda.

2. Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 dni, če je dolžina roka dogovorjena pisno in tak rok ne pomeni očitno nepravičnega dogovora.

Zakon določa tudi, kaj je očitno nepravičen pogodbeni dogovor:

1. Očitno nepravičen pogodbeni dogovor je dogovor, ki očitno nepravično do upnika določa rok plačila ali višino zamudnih obresti ali povrnitev stroškov izterjave.

2. Očitno nepravičen je dogovor o:

- izključitvi nadomestila za stroške izterjave,

- izključitvi plačila zamudnih obresti,

- plačilnem roku, daljšem od 60 dni, če je dolžnik gospodarski subjekt in rok ni določen v pisni obliki, ali

- plačilnem roku, daljšem od 30 dni, če je dolžnik javni organ.

3. Pri presoji, ali je pogodbeni dogovor, za katerega ne velja prejšnji odstavek, očitno nepravičen, se upoštevajo vse okoliščine konkretnega primera, zlasti pa:

- odstopanje pogodbenega dogovora od dobrih poslovnih običajev,

- načelo vestnosti in poštenja, načelo prepovedi zlorabe pravic in druga načela civilnega prava,

- narava blaga ali storitve, in

- obstoj objektivnih razlogov za odstopanje od določb tega zakona.

4. Očitno nepravičen pogodbeni dogovor je ničen.

5. Pravni interes za vložitev tožbe, s katero se zahteva ugotovitev ničnosti očitno nepravičnega pogodbenega dogovora, imajo tudi:

- gospodarsko interesno združenje, ustanovljeno v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe,

- samostojna strokovno poslovna organizacija in

- druga organizacija, ki je pravna oseba, ustanovljena za varovanje pravic in interesov svojih članov, če je od njene ustanovitve do trenutka vložitve tožbe že poteklo najmanj eno leto, in ki dejansko deluje.

Sami presodite, ali bi lahko na podlagi katere od naštetih alinej vendarle šteli, da dogovor o daljšem plačilnem roku ne bi bil očitno nepravičen in bi to prestalo tudi morebitno sodno presojo - kar pa bi skoraj gotovo povzročilo tudi prenehanje poslovnega sodelovanja z dobaviteljem.

Menim, da ima vaš dobavitelj prav, ko zahteva zamudne obresti za plačila daljša od 60 dni. V primeru, da ste sicer reden plačnik v času do treh mesecev, mu ne bo treba prijavljati terjatve v sicer obvezen večstranski pobot, prav tako vam ne bo zaračunal nadomestila za izterjavo v višini 40 evrov za vsako terjatev, kar bi sicer bil upravičen na podlagi tega zakona.

Če imate s tem dobaviteljem sicer dobre poslovne odnose, vam svetujem, da sprejmete sporazum, ki vam ga ponuja, in nekaj podobnega sestavite tudi vi za vaše kupce. Lahko pa seveda poskusite doseči, da se plačilni roki za vaše terjatve skrajšajo in tudi vi začnete plačevati hitreje. To je namreč pravi namen zakona.