Zamenjajmo Bavčarja in Šrota!

Skrajni čas je, da zamenjamo Igorja Bavčarja in Boška Šrota! Ne na njunih položajih v podjetju, za to naj skrbijo nadzorniki in lastniki. Zamenjajmo ju na prvih straneh časopisov, zbrišimo ju s seznama idealov tistih Slovencev, ki še premorejo nekaj ambicij in se naslajajo ob zlaganih zgodbah o uspehu.

 

V zadnjih tednih so šle stvari čez rob. Gospodarske rubrike v dnevnem časopisju in na televizijskih postajah so se skrčile na poročanje o peščici podjetij, okoli katerih se odpirajo vedno nove, po pravilu senzacionalne zgodbe. Servirajo nam okrnjeno, zlagano podobo slovenskega gospodarstva, v kateri ni mesta za resnične zgodbe o uspehu. Je potem kaj čudnega, če študenti celo na poslovnih fakultetah ne razmišljajo o podjetništvu. Kot ugotavlja profesor Aleš Vahčič, je za študente »action« v družabnih mrežah, povezanih z državnimi institucijami in paradržavnimi podjetji, ki se hitro privatizirajo na tak ali drugačen način. Njegovo ugotovitev lahko potrdim iz lastnih izkušenj. V zadnjih tednih sem dobil kar nekaj vabil različnih študentskih organizacij, ki so me vabili na srečanja z »uglednimi« menedžerji. »Kot urednik Podjetnika bi morali priti, ugledni menedžerji bodo tam,« je bil njihov argument.  

 

Ne vem, po kakšnih kriterijih danes mladi merijo ugled. Si ugleden že zato, ker te trenutna oblast postavi za predsednika uprave velikega podjetja? Je za ugled dovolj, če prodajaš pivo na slovenskem trgu, kjer ti je politika zagotovila dolgotrajni monopolni položaj? Slovenskega piva, ki je posredno vsak dan prisotno v medijih, ne morete kupiti v Ameriki, tako kot lahko kupite Kristančičevo vino, ne v Franciji, kjer lahko kupite Boscarolovo letalo, ne v Avstraliji, kjer je za motorista skoraj pomembnejše, da ima Akrapovičev izpušni sistem, kot to, kakšen motor ima.  

 

V zgodbah, ki polnijo gospodarske rubrike dnevnih časopisov, ne gre za pozitivne kreacije, gre le za prestavljanje kupčkov, ki ostajajo ves čas enaki, iz enega žepa v drugega. In če se to ne bo končalo, bodo ti kupčki vse tanjši. Zato sem že v času kratkega službovanja pri Večeru trdil, da naj lastninjenje spremljajo notranjepolitični novinarji in ne gospodarski. Prave gospodarske zgodbe pa se pišejo v podjetništvu. Bill Gates je podjetnik, Richard Branson je podjetnik, Jeff Bezos, o katerem pišemo v tej številki, je podjetnik. Vsak od njih lahko spravi v žep naša »ugledna« tranzicijska podjetja. Prijatelji, zares velike zgodbe se pišejo v podjetništvu.