Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

Zasledili smo, da bo delo na črno zelo kaznovano. Kaj se pojmuje za delo na črno in kakšne so davčne posledice?

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (dalje zakon) velja od 20. maja 2014 dalje in ne prinaša bistvenih sprememb glede definicij dela in zaposlovanja na črno, so pa določene izjeme, ki jih zakon ne šteje za delo ali zaposlovanje na črno, kot je: brezplačna pomoč na kmetijah, planinah, skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.

Prav tako se naslednje dejavnosti in dela ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno:

- sosedska pomoč (obstaja bližina v smislu prebivanja in ni v zvezi z njo sklenjena pogodba, delo je opravljeno brez plačila),

- sorodstvena pomoč (opravljeno delo do tretjega dednega reda),

- nujno delo,

- humanitarno delo, delo za invalidske organizacije, dobrodelno in prostovoljsko delo,

- osebno dopolnilno delo (pred začetkom del je potrebna priglasitev pri Ajpesu prek spletnega portala ali osebno pri upravni enoti),

- kratkotrajno delo (brezplačno delo v mikro družbi, pri samostojnem podjetniku ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi pod pogojem, da gre za raven do prvega dednega razreda).

Zakon izpostavlja osebno dopolnilno delo, kot delo, ki ga lahko opravlja posameznik, kot pomoč v gospodinjstvu in podobna dela, izključno za fizične osebe. Ta dela se ne smejo opravljati za pravno osebo ali samostojnega podjetnika. Opravljajo ga le fizične osebe za fizične osebe in v polletnem obdobju ne sme presegati trikratnika povprečne neto plače za preteklo leto. Prihodke je potrebno prijaviti davčni upravi. Ob začetku dela je potrebno pridobiti vrednotnico od naročnika storitev. Če izvajalec izdelke izdeluje sam, je njegova naloga da pridobi vrednotnico.

Vrednotnico bo moral naročnik storitev enkrat mesečno kupiti in ga bo stala devet evrov. Sedem evrov bo namenjenih pokojninskemu in invalidskemu zavarovanju, dva evra pa zdravstvenemu zavarovanju. Izvajalec storitev ali dela bo zdravstveno zavarovan in se mu bo vsaka vrednotnica štela za en dan v pokojninsko dobo.