Zakon o gostinstvu

Pravne osebe in samostojne podjetnike posameznike, ki opravljajo gostinsko dejavnost, seznanjamo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu.  

Temeljni cilji zakona so:
- odpraviti nepravilnosti pri opravljanju gostinske dejavnosti s strani društev,
- poenostaviti pogoje za pridobitev obratovalnega dovoljenja in s tem spodbuditi razvoj podjetništva,
- hitrejše vključevanje zasebnih zmogljivosti v gostinsko ponudbo in
- zmanjšanje obsega sive ekonomije. 

Poglavitna načela zakona so:
- enakost in nediskriminatornost pri opravljanju gostinske dejavnosti,
- krepitev podjetništva pri opravljanju gostinske dejavnosti in
- zagotavljanje varstva potrošnikov. 

 

Prva pomembna novost je črtanje 3. člena veljavnega zakona, ki določa, da se priprava in strežba jedi in pijač ter nastanitev, ki jih pravne in fizične osebe ter društva organizirajo na nepridobitni podlagi in za lastne potrebe v svojih prostorih, ne urejajo s tem zakonom. 

 

Namen navedene določbe je bil izvzeti iz zakona opravljanje nastanitvenih in prehrambenih storitev v bolnišnicah, šolah, vrtcih in podobno, pa tudi v društvih, ki v društvenih prostorih občasno organizirajo gostinske storitve za svoje člane na nepridobitni podlagi. 

 

Prvi člen zakona o gostinstvu določa, da je namen zakona, da ureja le opravljanje gostinske dejavnosti, torej storitev, ki imajo tržni značaj. 

Gostinske storitve, kot je na primer nastanitev in prehrana bolnikov v bolnišnicah ali otrok v šolah, nimajo značaja gostinske dejavnosti, temveč oskrbe, podobno pa velja tudi za občasno nudenje gostinskih storitev članom društev v društvenih prostorih, seveda če ti nimajo značilnosti gostinskega obrata. 

Po mnenju zakonodajalca zgoraj navedenih storitev ni mogoče šteti za opravljanje dejavnosti in jih zato tudi ni potrebno urejati z zakonom, saj ni prisoten element nastopanja na tržišču. 

Društva bodo lahko tudi v prihodnje opravljala gostinsko dejavnost, ob pogoju, da imajo to dejavnost navedeno v svojem temeljnem aktu in ob izpolnjevanju minimalnih pogojev iz gostinske zakonodaje. 

Društvu v zgoraj navedenih primerih ni potrebno upravljati z gostinskim obratom ali zaposlovati gostinskega kadra. 

Črtana je zahteva, da morajo biti za opravljanje gostinske dejavnosti izpolnjeni pogoji glede minimalne stopnje strokovne izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti. 

Reguliranje poklicev s strani države je v popolnem nasprotju z usmeritvami na področju zagotavljanja prostega pretoka storitev, na kar je bilo že večkrat opozorjeno tudi v okviru pristojnih delovnih telesih evropske komisije. Države evropske skupnosti poklice regulirajo le izjemoma, v posebej utemeljenih primerih, kakršnega gostinski poklici ne predstavljajo. Država mora z različnimi ukrepi sicer spodbujati čim višjo raven poklicne izobrazbe na tem področju, vendar je treba upoštevati, da je doseganje tega cilja odgovornost podjetnika samega, zato ga pri tem tudi ne sme omejevati. 

Spremembe so tudi na področju, ki zadeva opravljanje gostinske dejavnosti pri sobodajalcih in sicer:

- možnost za opravljanje te dejavnosti se širi tudi na pravne osebe, kar naj bi vplivalo na širitev ponudbe;
- lastniki stanovanj, ki sami ne želijo opravljati dejavnosti sobodajalstva, lahko stanovanja na temelju zakupne pogodbe oddajo fizični ali pravni osebi, ki bo to dejavnost dejansko opravljala, in bo zato morala izpolnjevati tudi vse predpisane pogoje. 

Dopolnitev zakona v zvezi z možnostjo pod zadnjo točko naj bi odprla širše možnosti pri organiziranju ponudbe zasebnih sob, apartmajev in počitniških hiš ter na ta način:
- spodbudila razvoj sobodajalstva in
- zmanjšala obseg dela na črno.   

Informacije, ki jih vsebuje prispevek, so le delna predstavitev obravnavanega zakona. Natančnejši podatki in postopki so določeni v citiranih predpisih. 

 

VELJAVNOST:
Od 26.11.2005. 

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu (UL RS 101/2005)