Zakaj so podjetniki srečni?

Spoštovani podjetniki, cenjeni gostje!  

Ko se pogovarjam s podjetniki, ugotavljam, da so v glavnem srečni ljudje. Poklicna dolžnost jim je sicer, da občasno rečejo kakšno čez državo, ampak v glavnem so srečni ljudje. Veliko sem razmišljal, zakaj je tako, in mislim, da slutim odgovor.  

Vrnimo se v čase prejšnjega družbenega sistema, ko so nam razlagali, da je v kapitalizmu človek "odtujen", zato ker se ključna človeška dejavnost - delo in ustvarjanje - za večino ljudi odvija na proizvodnih sredstvih, ki so v lasti drugega - kapitalista. Tako je zapisal stari Marx, politični praktiki socializma pa so nam zagotavljali, da je to protislovje odpravljeno z družbeno lastnino. Hm.  

Ironija je, da je verjetno resnična rešitev tega  protislovja mogoča v kapitalizmu, ne v kapitalizmu "kar tako", ampak v specifični rešitvi, ki ji pravimo podjetništvo. Prav v podjetništvu pride do tiste Marxove integracije ustvarjalnost in produktivnosti na eni strani ter lastništva na drugi, ki vodi v splošno počutje samomotivacije in sreče ob delu.  

Zato trdim, če želite biti srečni, bodite podjetniki.  

Nisem rekel "če želite, da vam bo življenje lahko, bodite podjetniki". Podjetništvo je namreč izjemno zahteven in kompleksen poklic, ki zahteva nenehni napor, odrekanje, veliko dela, energijo...  Vsa ta pozitivna naravnanost mora biti nenehno na voljo ne glede na različne življenjske udarce. Podjetniško življenje torej ni sinonim za prešernost in lahkotnost bivanja, s seboj nosi tudi ogromno tveganja. Je pa sinonim za globoko srečo ob občutku ustvarjanja nekega svojega sveta, ki ga postopoma gradiš.

Veliki izziv za vsakega podjetnika pa je, da z delovnimi in drugimi razmerami v svoji okolici tudi za druge ustvari vzdušje, v katerem bo čim več ljudi doživljalo svoje delo "integrirano", kot čim boljše okolje za ustvarjanje.

Torej, če želite srečni, bodite podjetniki.