Zakaj Slovenija ne bo Silicijeva dolina

Na aprilskem forumu obrti in podjetništva so podjetniki predstavnikom vlade predstavili novih 77 zahtev za izboljšanje poslovnega okolja. Gre za tradicionalen dogodek, ki ima kar nekaj rezultatov, saj vlade dobršen del vsakoletnih zahtev tudi uresničijo. A vseeno: po devetih letih foruma bi pričakovali, da bomo imeli urejeno, spodbudno okolje, namesto tega pa je razočaranje podjetnikov vedno večje. Očitki so resda včasih tudi pretirani. Podporno okolje je razmeroma razvito in v glavnem primerljivo s tistim v drugih evropskih državah. Ni res, da ni sredstev za začetnike, za rastoča podjetja, za inovativna podjetja, za izvoznike in tako naprej. Pravzaprav pride do podjetij kar precej denarja in tudi drugih oblik pomoči. A nekaj očitno še ne funkcionira.

 

Pri Podjetniku se veliko ukvarjamo z vprašanjem, kako izboljšati pogoje za podjetništvo. Ni enotne rešitve, tudi podjetniki so razcepljeni. V času gospodarske rasti so želeli, da jih država pusti popolnoma pri miru in ne posega v njihov »svet«. V času krize pa pričakujejo, da bo urejala tudi najmanjše podrobnosti iz njihovega sveta.

 

Vse pogosteje se spomnim besed slovenskega podjetnika Marka Čadeža, ki ima že desetletje podjetje v Los Angelesu. Dejal je, da v vseh teh letih ni slišal niti enega ameriškega podjetnika, ki bi se jezil na državo. Ne zato, ker bi bile stvari idealno urejene, ampak ker velja za vse ljudi, še zlasti pa za podjetnike, da je vsakdo odgovoren sam zase. Prejšnji mesec sem na mariborskem Podimu poslušal ameriško podjetnico Michele Messino. Govorila je o nastanku tako opevane Silicijeve doline. Pravi, da gre tam za razvejan ekosistem, ki ga sestavljajo različni igralci, ne samo podjetniki - tudi vlagatelji, inovatorji, mediji, kupci, ki so pripravljeni kupovati nove izdelke, in drugi. Posebej pa je poudarila, da država v njem ni kaj dosti prisotna s svojimi programi in spodbudami. »Ta ekosistem se že 50 let razvija po 'naravni' poti,« je dejala.

 

V Sloveniji in verjetno tudi drugje v Evropi se vsi preveč zanašamo na državo. Od uradnikov pričakujemo, da bodo razumeli težave podjetnikov in jih učinkovito odpravljali. Nato pa kljub njihovi dobri volji dobivamo taka skrpucala, kot so zadnje spremembe zakonov, ko so baje evropski predpis o najdaljših zamudah pri plačilih med gospodarskimi subjekti preoblikovali v najdaljše plačilne roke. Zdaj spet niso zadovoljni niti tisti podjetniki, ki so zahtevali odločen poseg države proti plačilni nedisciplini.

 

Očitno take bližnjice do Silicijeve doline, v katerih igra glavno vlogo država, ne delujejo. Potrebna sta čas in »naravna« pot. Naloga države pa je predvsem, da zagotovi ustrezen pravni okvir in dosledno spoštovanje zakonov brez izjem.

 

Morda pa se stvari že odvijajo v to smer. Na omenjenem forumu je pravosodni minister Aleš Zalar zatrdil, da je absolutna prioriteta njegovega ministrstva sankcioniranje (gospodarskih) kriminalnih dejanj. Za to pripravljajo nove zakonske rešitve. Poleg tega pa je slišati, da naj bi vlada ukinila Japti, osrednjo institucijo, ki naj bi podpirala podjetništvo. Samo da ne bodo namesto nje ustanovili ene ali dveh novih agencij!