Zakaj nimamo več tveganega kapitala?

Leto 2005 je bilo za tvegani kapital v Evropi rekordno. Skladi so zbrali do zdaj neverjetnih 72 milijard evrov kapitala, ki ga bodo letos in v prihodnjih letih vložili v zanimive podjetniške projekte. Številka je kar za dvainpolkrat višja kot v letu pred tem. Leto 2005 je bilo rekordno tudi po vsoti, ki so jo skladi tveganega kapitala vložili v podjetja. Lani so vložili 47 milijard evrov, kar je za četrtino več kot leta 2004. 

V Evropi in Združenih državah Amerike doživlja tvegani kapital nov razcvet, vendar pa to ne velja za Slovenijo. Tu se že več kot deset let govori o tveganem kapitalu, naložbe pa bi lahko prešteli na prste ene roke. Lahko bi celo rekli, da v Sloveniji na tem področju vlada velika zmeda. Samozvanih ponudnikov tveganega kapitala je kar nekaj, v praksi pa so stvari nepregledne. Če se še tako trudite, ne boste izvedeli, koliko tveganega kapitala je podjetnikom na voljo. Eni skladi bi vlagali, pa nimajo denarja, drugi imajo denar, vendar nočejo vlagati v Sloveniji, tretji vlagajo, pa so registrirani v tujini in tako naprej.   

Največja težava je zakonodaja 

Dr. Matej Penca, človek, ki ima največ izkušenj z upravljanjem skladov tveganega kapitala pri nas, trdi, da je največja ovira za razvoj tveganega kapitala v Sloveniji pomanjkanje ustrezne zakonodaje. »Dokler bo davčna zakonodaja taka, kot je trenutno, ne moremo imeti sklada tveganega kapitala. Organizirati sklad v Sloveniji bi bila neumnost,« trdi dr. Penca. Svoje prepričanje utemeljuje s primerjavo med obdavčitvijo skladov tveganega kapitala pri nas in v tujini. Prvi sklad, ki ga je vodil (to je bil sklad Horizonte), je vse naložbe izpeljal tako, da je del denarja vložil slovenski Horizonte, del pa sklad Horizonte z Nizozemske. Pri vlaganju v podjetja sta bila oba sklada enakovredna, pri prodaji deležev oziroma obdavčitvi pa ne. Pri vsaki posamezni prodaji deleža je slovenska družba plačala 25-odstotni davek na dobiček, nizozemska pa sploh ni plačala davka. Na Nizozemskem namreč plačajo davek, ko sklad proda vse deleže v podjetjih in naredi končni obračun. Ker pa gre za dolgoročno naložbo, se na kapitalski dobiček davek sploh ne plača. Dr. Penca trdi, da tu ne gre za kakšne posebne davčne olajšave, zato jih od države tudi ne zahteva. Država naj samo obravnava naložbe tveganega kapitala enako kot naložbe v vrednostne papirje in vzajemne sklade, na katere se po določenem času tudi pri nas ne plača davek na dobiček.