Zakaj »ne maramo« strukturnih skladov

Kot polnopravnim članom Evropske unije so nam od minulega leta na voljo številne ugodnosti, ki so jih deležne države članice. Gre za veliko finančnih virov, ki jih Evropska unija namenja državam članicam.  Ti viri so v grobem razdeljeni na tri vrste, pojasnjuje Jurij Kobal, solastnik podjetja Oikos, ki svetuje podjetjem, kako se prijaviti na evropske razpise, in sicer: razpise strukturnih skladov (pravila sodelovanja in izbor projektov določa posamezna država), pobude skupnosti (Interreg, Equal ...) in programe skupnosti (razpisuje jih neposredno Bruselj in prijave gredo tudi neposredno v Bruselj). 

V zadnjem času mediji pogosto poročajo o težavah, s katerimi se srečuje Slovenija pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov. Vzrokov za to je več; eni so na strani države, drugi pa na strani samih prijaviteljev. V nadaljevanju predstavljamo nekaj ključnih vzrokov za nastalo stanje, iz katerih se lahko vsi nekaj naučimo.    

Poglavitne napake države in podjetnikov

1. Premalo domišljeni pogoji in prioritetna področja 

Prvi razlog je vsekakor ta, da je država pri opredelitvi prednostnih področij in pogojev sodelovanja naredila napake, ki so se izkazale pri izvajanju razpisov. Vsaka država namreč v tako imenovanem Enotnem programskem dokumentu, sama določi pogoje in prioritetna področja delovanja za določeno programsko obdobje. Če prednostna področja in pogoji sodelovanja niso dovolj premišljeno opredeljeni, kmalu pride do razmer, kakršne imamo zdaj v Sloveniji, pojasnjuje Kobal. Na primer, pri razvoju turističnih destinacij smo določili, da mora biti najmanjši projekt vreden najmanj 300 milijonov tolarjev, kar pomeni, da je bila izločena večina malih naložb v nočitvene zmogljivosti. Prijavitelji so se pripravili na razpis, prijavili projekte, pozneje pa ugotovili, da njihovi projekti ne bodo financirani, saj je bil razpis namenjen večjim projektom.  

2. Slaba preglednost možnosti financiranja  

Mediji in prijavitelji zelo malo vedo o postopkih in možnostih prijav. Ljudje sploh ne vedo, kje so možnosti in kako do razpoložljivega denarja in informacij. Veliko premalo smo naredili pri obveščanju. 

3. Napačno razumevanje porabe denarja 

Podpisani sklep, opozarja Kobal, še ne pomeni, da bomo res dobili ves denar, ki so nam ga odobrili. Šele ko zaključimo projekt v skladu s cilji, ki smo jih zapisali v prijavi, lahko dobimo del sredstev povrnjenih.  

Pri strukturnih skladih pa se pojavlja še dodaten problem. Sredstva iz strukturnih skladov je mogoče črpati le, če država članica zagotovi ustrezno soudeležbo iz nacionalnih javnih virov. Če slovenski proračun ni sposoben zagotoviti svojega dela sredstev iz državne blagajne, potem se projekt ne more začeti izvajati. Posledice so časovni zamiki pri izvajanju projektov. Projekta pa ne smeš začeti, dokler nimaš podpisane pogodbe, sicer nisi upravičen do povračil sredstev. In to je je za podjetja nedopustno, saj se stvari na trgu hitro spreminjajo. To so pravila igre, ki jih postavi vsaka država posebej. Uredbe Evropske unije o upravičenih stroški ne dajejo takih ovir, pojasnjuje Kobal. 

4. Premalo ustvarjalni in inovativni projekti  

Kobal opaža, da prijavljamo Slovenci premalo inovativnih projektov, tako za strukturne sklade kot tudi v druge programe skupnosti. Kot primer Kobal navaja, da smo bili Slovenci v okviru enega od programov za okolje pred nekaj leti »sposobni« prijaviti projekt ločenega zbiranja odpadkov, Italijani pa v okviru istega programa satelitsko napovedovanje plazov v Alpah.  

Premalo iščemo rešitve, ki ponujajo tehnološko novost. Zaradi tega je veliko projektov zavrnjenih. Evropa je po novem skupni gospodarski prostor, ki mora tekmovati na svetovnem trgu, zato so podprti le tisti projekti, ki presegajo meje znanega, že videnega.    

5. Pomanjkanje čuta za partnerstvo  

Slovenski prijavitelji hitro razumejo, koliko denarja bi v okviru razpisa radi dobili, kar pa ni ideja projektov. Pomembno je, da s partnerji dosežemo skupne cilje in pridemo do rezultatov, sredstva pa razdelimo glede na naloge, ki jih bomo opravili. Partnerstvo je pomembno razumeti tudi zunaj lastnega podjetja (ali organizacije), saj skupaj s partnerji dosežemo več kot sami. V okviru projekta bomo tako določili naloge partnerjev in te naloge sestavili na višji ravni, da bomo prišli do boljših rezultatov.    

Potreba po večji preglednosti 

Mala podjetja še vedno premalo sodelujejo v programih skupnosti. Da bi spodbudili k večjemu sodelovanju tudi mala in srednja podjetja in tako na splošno povečali zanimanje in sodelovanje v različnih projektih Evropske unije, mora država poskrbeti za večjo preglednost informacij na tem področju. Podjetja se bodo tako laže odločala in našla razloge, zakaj v določenih programih sodelovati. Postopki odobritve, izplačil, poročanja, vse mora postati preglednejše, da bodo lahko podjetja že takoj presodila, ali bodo sposobna projekt izvesti. Zdaj na tem področju še vlada kaos, pojasnjuje Kobal.   

Programi skupnosti enostavnejši, a premalo izkoriščeni 

Strah pred sodelovanjem v programih skupnosti, ki se izvajajo neposredno iz Bruslja, je odveč. Naša mala in srednja podjetja, opozarja Kobal, se tudi premalo prijavljajo v programe skupnosti, neposredno v Bruselj. Kar je velika škoda, saj premorejo ti programi bistveno več finančnih sredstev kot strukturni skladi, opozarja Kobal. Pa tudi prijave so preprostejše, saj imajo zadeve, ki so v njih zapisane, ozadje in smisel, pri nas pa ni vedno tako. Resda je tveganje tu večje, a če ne kupiš srečke, tudi dobitka ne more biti, pravi Kobal.

 

---

Uporaben spletni naslov:

Evropska pisarna za pomoč pri projektih: www.europa.eu.int/comm/europeaid/