Zakaj franšizing?

Avtor: Petra Mauer | Objava: 10.06.2013

Za franšizno obliko poslovanja se v tujini odloča precej več podjetij kot pri nas. Toda tudi v Sloveniji imamo nekaj podjetnikov, ki so bili dovolj ambiciozni, da so sledili dobrim praksam in svoj posel uspešno širijo s pomočjo franšiz v druge evropske države. Zakaj jim je uspelo in zakaj drugim ni?


Dušan Žerak: »Investitor, ki bo v nekem tujem kraju odprl našo franšizo, bo poznal lokalno okolje bolje od nas, hkrati pa se bo maksimalno potrudil, da bo franšiza uspešno delovala.«

Marsikateri vodilni v podjetjih se sprašujejo, zakaj bi se sploh odločili za franšizing. Prednosti je kar nekaj, saj vzpostavitev franšiznega sistema delovanja omogoča, da se podjetje hitreje širi, sploh na nekatere geografske trge, ki jih sicer ne bi nameravalo pokrivati. »Ker je tveganje vstopa na tuje trge precej visoko, moramo dobro premisliti, kako se bomo zadeve lotili. Dejstvo je, da bo investitor, ki bo v nekem tujem kraju odprl našo franšizo, poznal lokalno okolje bolje od nas, hkrati pa se bo maksimalno potrudil, da bo posel oziroma franšiza uspešno delovala, saj ne bo želel izgubiti vloženega denarja,« pojasni Dušan Žerak, direktor podjetja FranAdria, ki se ukvarja s franšiznim svetovanjem in zastopanjem tujih franšiz, ki iščejo partnerje v jadranski regiji, in še poudari, da faktorja motivacije ne smemo zanemariti.

 

Razlog, zakaj naj se podjetje širi s franšizno mrežo, je tudi ta, da obstajajo finančne omejitve in omejitve obvladovanja obsega posla. »Težko je nadzorovati številen kader, prav tako je običajno problem denar, ker banke podjetnikom dandanes niso pripravljene dajati ogromnih kreditov za širjenje posla. Kadar smo torej omejeni s časom in denarjem, svojo dejavnost pa bi vendarle radi širili, kaže razmisliti tudi o franšizni obliki poslovanja.«  

 

Manjka ambicij

 

Sogovornik opaža, da so slovenska podjetja premalo ambiciozna in pogumna pri širitvi na tuje trge, tako v klasični obliki kot tudi s pomočjo franšiz. Izjem je le nekaj, kot na primer Studio Moderna, Linea Snella, Cukrček, Odeja Škofja loka in še nekaj drugih. Prepričan je tudi, da bi obstajalo veliko več takšnih uspešnih primerov, če bi slovenski podjetniki dovolj dobro poznali franšizing kot obliko poslovanja.

 

»Res pa je, da niso vse dejavnosti primerne za širitev s franšizami. V gostinski ali tekstilni dejavnosti je preveč konkurence, preveč že uveljavljenih blagovnih znamk, zato je težje uspeti. Najbolj primerne so storitvene dejavnosti, ki nosijo v sebi nekaj inovativnega. Trenutno je največje povpraševanje po franšizah, ki pomagajo prihraniti denar. Naj za primer opišem slovensko podjetje, ki skrbi za optimizacijo stroškov osvetljave. Odlična ideja, primerna za ta prostor in ta čas. Z nekoliko večjim zadržkom se v franšizne vode spuščajo tisti, ki so vpleteni v proizvodno dejavnost, saj slovenska podjetja izdelke v tujino običajno prodajajo s pomočjo distributerja; v glavnem se poslužujejo obstoječih distributerskih kanalov ali pa iščejo nove, ki so manj znani, a zato cenejši. Včasih celo odprejo drugo lastno podjetje v tujini in ne pomislijo, da bi se lahko tudi oni odločili za odpiranje franšiz.«

 


Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *