Zadovoljstvo pri delu

 

Ali je delo, ki ga opravljate, še vedno za vas, boste najbolje ugotovili po svojih čustvenih reakcijah, ki jih doživljate ob delu. Zaželena čustvena reakcija pri delu je zadovoljstvo. Zadovoljstvo doživimo, ko uresničimo cilj oziroma izpolnimo delovno nalogo, ki izhaja iz naše individualne motivacije – to je takrat, ko opravljamo delovne naloge, ki smo si jih sami izbrali (izhajajo iz naše želje po izpolnjevanju teh nalog), so nam všeč (osebne preference, vezane na naš vrednostni sistem) in nam pomenijo izziv (vključujejo ravnovesje med zahtevnostjo in percepcijo naših lastnih sposobnosti) – v kratkem, ko opravljamo delo, ki ga maramo delati.

 

Seveda pa nobeno delo ne vključuje samo tistih nalog, ki so nam všeč, ampak tudi naloge, ki jih moramo opraviti, pa čeprav jih najraje ne bi. Čustvena reakcija, ki spremlja opravljanje nemotivirajočih nalog, je olajšanje. Realno je pričakovati, da bomo poleg zadovoljstva pri delu doživljali tudi olajšanje, vendar je pomembno razmerje. Ko ugotovimo, da je količina olajšanja večja od zadovoljstva, je to znak, da se vprašamo, ali je to delo še vedno za nas.

 

Profesionalni pristop do dela je, da si oseba izbere oziroma poišče delo, ki ga želi delati. Tako ima možnost za doživljanje zadovoljstva, tolerira tudi občasne občutke olajšanja in ima razvito frustracijsko toleranco na stres, ki spremlja ovire na poti do cilja.

 

Doživljanje užitka (ko želim, da izvor užitka še traja) pa ni cilj pri delu, ampak naj bi ga ljudje doživljali ob zabavi.