Zadovoljna morata biti tako Micka kot Google

Avtor: Matic Zupančič | Objava: 06.09.2012

Če želimo biti prepoznavni na spletu, moramo vedeti, da je pisanje za splet zelo različno od pisanja sporočil, letakov in člankov za tisk. Povedano na kratko: Micka je povsem povprečen spletni uporabnik in je nestrpna ter navkljub hiperinflaciji informacij, v kateri živi, želi vse čim prej, čim hitreje in s čim manj truda.


S sledenjem premikanja oči lahko preučujemo, kako uporabniki berejo spletne strani. Redeča pega kaže, kje so se uporabniki najpogosteje zadržali.

Da bomo postali prepoznavni med milijardami spletnih strani, moramo zadovoljiti dva tipa bralcev. Prvi so naše potencialne stranke oziroma tisti, ki jim je sporočilo namenjeno, drugi pa so tako imenovani spletni pajki, avtomatizirani programi, ki iz dneva v dan prečesavajo spletne strani.  

Kako beremo splet ... 

Za učinkovito pisanje za splet moramo razumeti, kako na spletu ljudje sploh beremo. Raziskave kažejo, da se bralne navade ljudi na internetu precej razlikujejo od običajnega branja knjig, revij ali drugega tiskanega gradiva, zato lahko sklepamo, da bo tudi pisanje drugačno. Obiskovalci spletnih strani si ustvarijo mnenje o vsebini oziroma o celotni spletni strani že v nekaj sekundah. Če vtis nanje ni zadovoljiv, jih najbrž nikoli več ne bo nazaj. Navadno to pomeni, da vidijo samo eno stran, ne kliknejo niti ene povezave in že zaprejo zavihek, v katerem se je spletna stran odprla. V analizi statistike obiskov se to pokaže kot »bouncerate« in odraža število obiskovalcev, ki so odprli spletno stran in jo po nekaj sekundah zapustili. Očitno jih ni dovolj pritegnila ali pa so že na prvi pogled ugotovili, da ta ni tisto, kar so iskali. Če je »bouncerate« na naši spletni strani visok, smo lahko prepričani, da je z našo spletno stranjo nekaj narobe. 

Že če namenoma zasledujemo svoje bralne navade na spletu, lahko ugotovimo, da spletne strani večinoma samo preletimo. V takem načinu branja seveda nismo sami – kar 79 odstotkov uporabnikov interneta bere na ta način. Največ pozornosti namenimo naslovom, celo več kot slikovnemu gradivu, takoj zatem so na vrsti fotografije, šele nato pa se lotimo besedila. Tega seveda ne beremo besedo za besedo, kot to počnemo, denimo, v revijah, marveč spletno stran »skeniramo« oziroma na hitro iščemo oporne točke, ki bi nas v besedilu utegnile zanimati. Če kaj takšnega tudi najdemo, se lotimo natančnejšega branja.  

... in kako naj zanj pišemo 

Glede na prej zapisane vrstice se nam sedaj že morda malo svita, kakšna besedila moramo pripraviti. Prvih 10 sekund je zelo pomembnih, saj moramo obiskovalca prepričati, da ne pritisne gumba »nazaj«, zato se moramo potruditi in s stilom pisanja pritegniti bralca, da ostane na spletni strani čim dlje. Besedila morajo biti enostavna za branje in hitro »sken« branje. Če tisk ob glavnem stavku prenese še kopico odvisnih, pa splet zahteva kratke stavke, ki so lahko razumljivi in bodo večinoma nestrpnemu bralcu prinesli želeno informacijo hitro in natančno.

Nadaljevanje branja članka je dostopno samo naročnikom revije Obrtnik podjetnik! Naročite se na revijo.

Naročite se na brezplačni mesečni svetovalec "Od ideje do uspeha"
Vpišite vaš e-naslov: *